Novogoričani so neporaženi še krog več kot Olimpija, izgubili niso vse od 12. avgusta, zato se v Stožicah obeta zanimiv derbi med drugo- in tretjeuvrščenim moštvom na lestvici. Prenos bo na TV SLO 2 in MMC-ju, studijski del se bo začel ob 20.00.
21-letni Lipušček, doma iz Dolenje Trebuše in vzgojen v nogometnem klubu Tolmin, je bil v zadnjih dveh letih izpostavljen predvsem kot tisti fant, ki je čudežno brez nikakršnih posledic preživel tragično prometno nesrečo mladih mariborskih nogometašev, v kateri sta umrla dva njegova nekdanja soigralca iz Ljudskega vrta, tretji pa je bil huje poškodovan. Zdaj prihaja v ospredje tudi zaradi vse boljših iger, postal je standardni član mlade slovenske reprezentance.
Lani je v Prvi ligi TS odigral 13 tekem, letos pa je bil na vseh devetih na zelenici vseh 90 minut in dosegel tudi tri zadetke, s čimer je ob Andriji Filipoviću najboljši strelec Gorice.

Danes je dan za novo tekmo. Kako pa po navadi preživite dan pred tekmo?
Dopoldne imamo trening, še pred tem pa opravimo videoanalizo tekmeca, pri čemer si ogledamo, od kod preti največja nevarnost, kaj se pri tekmecu najbolj ponavlja, kje je slabši in kje so naše priložnosti, da bi odigrali čim boljšo tekmo in čim lažje dosegli zadetek. Dan pred tekmo je namenjen bolj počitku, tako da kakšen "šoping" ali sprehajanje po mestu odpade. V mislih mora biti predvsem priprava na tekmo in počitek. Osredotočeni smo seveda predvsem nase in na svojo igro.

Kaj so največje rezerve v igri Gorice v tem trenutku?
Največ rezerv imamo v posesti žoge in v napadalni polovici. Če izvzamemo gostovanje v Mariboru, smo prejeli malo zadetkov, dobro se branimo. Malo nam zmanjka pri iznosu žoge, tu imamo največ težav.

Poleti so klub zapustili nekateri bolj izkušeni nogometaši - Miran Burgić, Dejan Žigon, Matija Škarabot in Miha Gregorič. Pogrešate kakšnega takšnega ob sebi?
Mogoče nam res malo manjka tega letos, saj se na tekmi zgodijo določene situacije, ko bi se kakšen bolj izkušen igralec postavil bolje, zadržal žogo in tako dalje. Zgodi se nam, da včasih preveč divjamo in smo raztreseni.

V klubu je kot nekakšen pomočnik ostal Burgić. Vam veliko pomaga?
Prisoten je na vsakem treningu in tekmi. Svetuje nam, njegovi pogledi in razlage so zelo dobrodošli. Ko on govori, smo vedno vsi tiho, vemo, da je doživel veliko stvari. Bila je dobra poteza, da so ga zadržali v klubu tudi po igralski karieri.

Julija ste sezono začeli odlično in v 1. krogu pred domačimi gledalci Olimpijo premagali z 2:0.
Tedaj smo ujeli njihov malo slabši trenutek, bili so v neki krizi. Tokrat bo gotovo drugačna tekma, Olimpija je ujela pravo formo in bo nevarnejša, kot je bila na prvi tekmi, tega se zavedamo. Toda v Ljubljano ne odhajamo z belo zastavo, ampak bomo poskušali iztržiti čim več.

Po julijski zmagi ste dejali, da ste tekmo dobili, še preden se je začela, ker ste bili tako zelo motivirani, da ste bili prepričani o zmagi.
Ja, poleti smo zelo dobro delali na pripravah in res smo si zelo želeli uspešno začeti prvenstvo. Tudi zdaj ni nič drugače, vsaj kar se tiče mene. Verjamem, da tako razmišljajo tudi soigralci. Ena izmed naših odlik je pravi moštveni duh, da se bojujemo drug za drugega. Brez tega bomo težko odnesli kakšno točko iz Ljubljane.

Kaj bo najpomembneje za uspeh?
Zavedamo se, da so Ljubljančani v polju močnejši od nas, tudi v posesti žoge. Zato bo ključna kompaktnost pri branjenju. Z dobro in čvrsto obrambo ter čim hitrejšim prehodom v polprotinapade in protinapade bi nam lahko uspelo. Računamo tudi na kakšen prekršek, saj so prekinitve naše močno orožje, letos smo dosegli že kar nekaj zadetkov iz prekinitev.

Sami ste v tej sezoni že trikrat zatresli mrežo z glavo prav po prekinitvah, tudi proti Olimpiji. Na treningih veliko časa posvečate tej prvini igre?
Tudi na treningih, a še bolj po njih. Pred to sezono nisem imel izpopolnjenega udarca z glavo, tudi zdaj ga še nimam. Veliko to vadim, obrestovalo se je in upam, da se bo tudi v prihodnje. Rezerve imam v tehničnem smislu, denimo pri pravočasnem odrivu, ali pa pri natančnosti zadeti točno tisto točko na žogi, da ima pravo moč. S treningi se bo tudi to še izboljšalo.

Tudi v mladi reprezentanci ste se nazadnje proti Kazahstanu na Ptuju vpisali med strelce.
Na zadnjih dveh tekmah sem imel vidnejšo vlogo kot prej, ko sem bil prvič vpoklican, bil sem tudi v boljši formi. V obrambi smo dobro odigrali in zasluženo premagali Kazahstan, s čimer ohranjamo nekaj možnosti za uvrstitev v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Oktobra nas čakata še tekmi proti Bolgariji in Franciji, videli bomo, kako se bo razpletlo.

Z Gorico ste edini poraz v prvi četrtini prvenstva doživeli v Mariboru 12. avgusta, ko ste izgubili z visokih 5:0.
Gotovo smo se nekaj naučili iz tistega poraza. Vemo, da smo kakovostni in da lahko enakovredno igramo proti vsakomur, to kaže lestvica. Želimo si nadaljevati niz neporaženosti. Lani smo imeli zelo slab začetek prvenstva, igranje v Evropi je pustilo neke posledice. Letos smo bili osredotočeni samo na prvenstvo in smo dobro začeli. Naš cilj je vsako leto, da se prebijemo v kvalifikacije za Evropo.

Dvakrat, v Celju in doma proti Muri, ste točko osvojili tudi, ko ste zaostajali že z 2:0.
To pokaže značaj ekipe. Tudi v kritičnih trenutkih, ko se morda komu zdi, da je že vse izgubljeno, mi vemo, da je konec, ko odpiska sodnik. Zato se vselej trudimo. Lahko verjamete, da se je težko vrniti po takšnem zaostanku, a pozna se, da res dihamo drug za drugega in se dobro ujamemo tudi zunaj igrišča, kjer se veliko družimo in pogovarjamo, večinoma o tekmah. Najpomembneje je, da smo prijatelji. To je eden izmed glavnih ključev za uspeh.

Za vami je zdaj že 22 odigranih tekem v prvoligaški konkurenci. Koliko samozavestnejši ste v primerjavi s prvimi tekmami?
Gotovo imam iz tekme v tekmo boljši občutek in v različnih situacijah odreagiram bolj mirno. Več kot igraš, bolj se počutiš gotovega. Nikoli pa si ne domišljam, da znam že vse. Če greš na tekmo s takšnim pristopom, da si pretirano prepričan sam vase, te velikokrat udari po glavi. Vsako tekmo začnem z ničle. Malce lažje pa mi je, ker vem, da sem že pokazal, da sem kakovosten igralec.

Tudi vaš trener Miran Srebrnič je bil osrednji branilec.
To je velik plus zame, saj mi iz svojih izkušenj in iz tekem, ki jih je odigral, prenese svoje razmišljanje. Veliko mi pomaga, to je super. Njegova najboljša stvar je mirnost. Nikoli ne zganja panike, tudi v lanski sezoni je ni ali pa letos po visokem porazu v Mariboru. Tudi v slabih trenutkih vedno daje ekipi vedeti, da je kakovostna, da je dobra. Mladi fantje, kot smo mi, bi drugače reagirali, če bi nas kdo spravljal pod pritisk. Miran nas s svojo mirnostjo pomiri. Ko pa je treba dvigniti glas, ga tudi dvigne, da ne bo izpadlo, kot da ga ne (smeh).

Ob lanskih gostovanjih Gorice v Stožicah niste dobili priložnosti za igro, tako da boste prvič igrali tam. Bo to za vas kaj posebnega?
Nekaj zelo posebnega ne bo, bosta pa dodatna motivacija in želja po dokazovanju zaradi dobrega vzdušja in dobre travnate površine. Razmere za igro bodo odlične.

Kaj pomeni za tako mladega fanta televizijski prenos tekme v elitnem večernem terminu, ko ve, da ga spremlja še veliko več ljudi kot po navadi?
Na začetku sem zaradi tega čutil malo več pritiska, zdaj pa to odmislim in o tem ne razmišljam, tako da mi ne predstavlja dodatne obremenitve.

Na zadnjih tekmah je bil pri Olimpiji zelo razpoložen Andres Vombergar. Se bo težko boriti z njim?
Pokazal je, da bo gotovo eden izmed najnevarnejših tudi na tej tekmi. Veliko sem se pozanimal o njem že pred prvo tekmo, pa tudi zdaj. Upam, da bo imel slab dan (smeh). Vemo, kakšne so njegove značilnosti - zelo dober je v igri z glavo, dobro odlaga žoge. Dobro smo ga analizirali in upam, da nam ga bo na igrišču uspelo ustaviti.

Ste bili vedno med najvišjimi v svoji generaciji?
Ja, odkar sem začel pri šestih letih igrati nogomet, sem bil najvišji. Enakomerno sem rastel.

Za številne tako visoke nogometaše zna biti včasih težava slabša tehnična podkovanost. Kako ste se sami spopadli s tem?
Do igranja za selekcijo U-14 sem bil napadalec, šele ko sem prišel v Gorico, so me dali na štoperja. Tu so prepoznali, da bi lahko na tem položaju dal največ. V Tolminu sem imel zelo dobrega trenerja Boruta Jermola, ki me je priganjal, da sem dajal vse od sebe in da nimam težav, ki bi jih glede na svojo višino lahko imel.

Ste kot napadalec dosegali veliko zadetkov?
Ja, veliko. Kar imam pokalov doma, so vsi za najboljšega strelca (smeh).

Kdo je vaš vzornik oziroma po kom se zgledujete?
Ko sem bil še napadalec, je bil to Kaka. Kar se tiče branilcev, pa sta to Maldini in Nesta, velikokrat si pogledam njune posnetke. Zaljubljen sem v Milan.

Pred časom ste dejali, da je eden izmed vaših ciljev igranje v tujini. Menite, da bo že kmalu napočil trenutek za to?
Težko je govoriti o tem. Lahko te že ena tekma uniči ali pa dvigne. Imam še veliko prostora za napredek. Ne razmišljam, kaj se bo zgodilo. Odvisno je samo od mene in od mojih predstav.

Nosite na vsaki tekmi pod dresom majico s fotografijo vašega najboljšega prijatelja Damjana Marjanovića, ki je umrl v prometni nesreči, iz katere ste sami izšli brez prask?
Vedno je z mano v garderobi. Poleti je zaradi vročine nisem nosil, a jo imam vedno pri sebi, tako na treningih kot tekmah.