Po trimesečnem premoru se nadaljuje Prva liga, vsaj na začetku pred praznimi tribunami. Do konca prvenstva, ki ga bodo odigrali hitropotezno, je še enajst krogov. Vodilna Olimpija bo v soboto gostovala pri ekipi CherryBox 24 Tabor Sežana. Kako je epidemija vplivala na ekipo, ali je bilo težko doseči dogovor o nižjih plačah in kdo bo najnevarnejši tekmec v boju za naslov, smo se pogovarjali z Nejcem Vidmarjem, ki ni več kapetan ekipe. Zakaj je tako in ali ga je odločitev prizadela, ni želel komentirati, prav tako ne ugibanj o tem, da se trenerju Safetu Hadžiću maje stolček.

Konec tedna se prvenstvo le nadaljuje. Kakšno Olimpijo pričakujete, kaj so pokazale prijateljske tekme?
Mislim, da smo ohranili podobno raven igre, čeprav drži, da kondicijsko še nismo tam, kjer bi morali biti. Čakajo nas tekme na nekaj dni, mislim, da se bomo tudi s tem dvigovali, upam le, da se izognemo poškodbam. Prijateljske tekme so bile dobrodošle, smo pripravljeni na izzive, zdaj pa pilimo še zadnje podrobnosti.

Ste kot ekipa nazadovali?
Nisem opazil. Bolj kot ne smo ostali v isti zasedbi, nekateri igralci se celo vračajo in je ekipa še močnejša. Bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. Tekme bodo na nekaj dni, širina kadra nam bo prišla prav, računali bomo lahko na 20 ali več igralcev, da bomo res sveži vseh teh enajst tekem.

Sorodna novica Kronaveter po "darilu" Vidmarja utišal Stožice

Ritem bo hud, tudi za vratarje bo naporno, kajne?
Včasih smo vratarji kar zapostavljeni. Ni vse le v telesnem naporu. Treba se je zavedati, da vratarji nosimo največjo odgovornost, novinarji pa govorite, da ni tako naporno. Verjemite, da je za vratarja dvakrat bolj psihično naporno. Odgovornost je velika. Vemo, kaj pomeni napaka vratarja in kaj napadalca, če ne da gola iz izjemne priložnosti. Že en sam lapsus vratarja, majhno pomanjkanje koncentracije, pa bo napaka zelo odmevna. Skratka, tekme na tri dni bodo velik napor.

Vas še spremlja lapsus z večnega derbija lani septembra v Stožicah?
To sicer ostane nekaj časa v glavi, ampak ‒ zdaj je vse za mano. Seveda bi se tisti trenutek najraje zakopal, a moraš to pozabiti in iti naprej. Lahko te napaka ubije, lahko naredi še močnejšega. Upam torej, da sem še močnejši. Vsak dela napake, pri vratarju so te še bolj na udaru. Žal je bila tista napaka odločilna. Poskušal sem še bolj zagrabiti za delo in se oddolžiti soigralcem.

Nazadnje ste v Prvi ligi Muro ugnali z 1:0. Koliko bo sprememb v prvi enajsterici v primerjavi s tisto tekmo?
Težko rečem, že zaradi kazni ne smeta igrati Bagnack in Cekici, Valenčič je poškodovan. Nekaj sprememb bo, še vedno pa smo bolj kot ne ista ekipa.

Bilo je precej ugibanj, da se trenerju Safetu Hadžiću maje stolček. Ste se kaj zavzeli zanj?
Nisem se nič posvečal temu in niti ne bi komentiral, ker to ni v mojih rokah. To je stvar vodstva, jaz moram na igrišču pokazati, kar se zahteva od mene.

Kako pa komentirate prihod športnega direktorja Mladena Rudonja?
Nanj me vežejo lepi spomini, osvojili smo dvojno krono (pred dvema sezonama), rezultati so govorili njemu v prid. Ekipa je res bila videti dobro, treningi so bili brutalni v smislu tekmovalnosti, boja za prvo enajsterico. Če bo to neko merilo za naprej, se že veselim tekem in treningov.

Ostajate pri Olimpiji po sezoni?
Če bo zadeva zanimiva zame in klub, bom z veseljem ostal, ne vemo pa, kaj bo prinesla prihodnost, saj vidite, kako nas je iztirila nenogometna stvar ...

Niste več kapetan moštva!
Težko komentiram, obrnite se na tiste, ki so tako odločili.

Kako si predstavljate tekme brez gledalcev? Bomo sploh še lahko govorili o prednosti domačega igrišča?
Razmišljam pozitivno. Vidim, da se (epidemija koronavirusa) umirja, znaki so, da se sčasoma gledalci vrnejo, morda ravno za derbi. Lepo bi bilo, da bi imeli nekaj gledalcev. Navijam seveda za to, stadion je vendar odprt prostor, lahko bi vse skupaj regulirali in imeli z nekaj iznajdljivosti gledalce. Če smo lahko v kavarnah in gostilnah, ne vidim razloga, da jih ne bi bilo na stadionih. Bo pa na začetku malce čudno, saj bo videti, kot da gre za trening tekmo. Vsekakor se veselim vrnitve gledalcev.

Res je malo čudno, to smo občutili tudi pri vrnitvi Bundeslige ...
Sem si malo pogledal. Tam še dvakrat bolj bode v oči, saj so vajeni igrati pred več deset tisoč gledalci in je potem najbrž še večji šok, če so tribune prazne. Nogomet se igra za množice, tudi sam se potrudiš, da gledalca nagradiš, ker je prišel na stadion. Drži, vse skupaj je nenavadno, ampak ‒ nogomet je prvi, ki se vrača po epidemiji, in če je to cena, ki jo mora plačati, naj bo tako.

Ste boljši pred 15 tisoč gledalci ali pa ostanete bolj zbrani pred praznimi tribunami?
Ne ne, vedno je bolje, če igraš pred veliko gledalci. Nihče ne sanja, da bi igral pred praznimi tribunami. Pri 10 letih vsi sanjamo polne tribune in da bi dočakali svojih pet minut.

Bi tudi v Mariboru raje igrali pred 15 tisoč navijači, čeprav bi s tribun priletela tudi kakšna neprijazna opazka?
Seveda. Saj v tistem času ne razmišljaš o tem, ampak te zanima samo žoga in kako boš preprečil, da ne bo šla v gol. Seveda mora biti navijanje v mejah normale. Če je neokusno, ni prijetno. Vidimo, koliko je po stadionih po svetu rasizma.

Je to težava tudi pri nas?
V Sloveniji nisem zasledil kaj preveč tega. Seveda sem prvi proti rasističnim opazkam. Imamo nekaj temnopoltih soigralcev in igralcev drugih narodnosti in s tem nimamo težav. Sem pa prvi, ki bi jim stopil v bran. Nisem zasledil tega na slovenskih zelenicah. Vidimo pa, kaj se dogaja po svetu in ni prijetno gledati teh prizorov.

Je bilo po smrti temnopoltega Georgea Floyda kaj pogovorov na to temo?
Ne, gotovo pa nikomur ni prijetno, da se je to zgodilo. Noben človek si ne zasluži takšne obravnave. Žalostno.

Kriza bo do temeljev pretresla nogomet, pravijo. Tudi pri Olimpiji imate zdaj nižje pogodbe. Je bilo težko sprejeti nove pogoje?
Ne, hujših težav ni bilo. Potreben je bil dialog, doseči je bilo treba neke smernice, opredeliti kako in kaj. Začetek dogovorov morda ni bil pravi, ampak smo se potem lepo dogovorili. Zasluge gredo tako klubu kot nam, ki smo bili pripravljeni razumeti nastali položaj. Za vse je bila to neka nova stvar, zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Ni bilo pa nobenih težkih besed ali nerazumevanja. Kot pravim, smo k sreči v 90 ali 95 odstotkih ohranili ekipo.

Lahko poveste, koliko odstotkov manj boste zaslužili?
Ne, v pogodbi piše, da gre za poslovno skrivnost. Je pa v sorazmerju z vso situacijo. Vsi bomo morali malo stisniti, a verjamem, da se nam bo na dolgi rok obrestovalo, da bo klub lahko plul v mirnih vodah.

Verjetno pa ni tako hudo kot pri nekaterih največjih klubih, kjer so igralci pristali na 70 odstotkov nižje plače?
Večina poudarja le te odstotke. Ne poznamo podrobnosti pogodb. Ne vemo, ali so se odpovedali velikemu delu plačila za celotno pogodbo ali le za nekaj mesecev.

Prijatelje nogometaše imate po vsej Sloveniji. Ste slišali govorice, da bi kakšen klub lahko propadel?
Za zdaj nimam takšnih informacij. Na dolgi rok bomo videli, kako bo vse vplivalo na šport, na vlaganja ... Mislim pa, da noben klub trenutno ni življenjsko ogrožen, če tako rečem. Prvi korak v pravo smer je bil narejen s tem, da so klubi z igralci našli skupen jezik in da je bila večina igralcev razumevajočih.

Na lestvici imate 5 točk prednosti pred Celjem in Aluminijem, 7 pred Mariborom. Kdo bo vaš najhujši tekmec v boju za naslov. Vseeno Maribor, čeprav je šele četrti?
Vsi našteti bodo nevarni. Celje je treba jemati zelo resno, poglejte, kako je igral v Turčiji, prav tako Aluminij. Vemo tudi, kaj pomeni Maribor, ki je vedno nevaren. Zadaj na vsako napako čaka Mura. Razburljivo bo, nikogar ne bi odpisal, k sreči pa imamo usodo v svojih nogah.

Bo Maribor z novim trenerjem močnejši?
Težko rečem. Govoriti na pamet, ali je nekdo dober trener ali slab, je nehvaležno. Tekme bodo to pokazale. Videl sem, da so visoko premagali Bravo in zelo dobro odigrali drugi polčas. Imajo odlične posameznike, če to sestavijo v celoto, imajo zelo zelo dobro ekipo in so hud konkurent. Ampak ‒ smo v prednosti in vse bomo naredili, da tako ostane. Verjamem, da smo mi tisti, ki bomo letos dvignili pokal. Naša prednost bi lahko bila, da smo skoraj v isti sestavi.

Je Ante Vukušić, ki je na vrhu lestvice strelcev, ohranil instinkt za gole?
Upam. Naj samo raste število njegovih zadetkov. Privoščim mu, da je prvi strelec prvenstva, a če izbiram med tem in naslovom državnega prvaka, bi seveda izbral naslov.

Ste bili vratarji med epidemijo, ko ni bilo treningov, manj prikrajšani? Ste manj izgubili občutek za igro kot denimo napadalci? Kako ste vi ohranjali formo, občutek za žogo?
Drugače gledam na to. V vsaki stvari je nekaj dobrega. Prvi teden ali dva sem hotel malo odmisliti nogomet, potem pa je prišel čas za tisto, za kar med sezono in niti v pripravah ni toliko časa. V mislih imam bazično pripravo, da okrepiš telo do te mere, da te bolj posluša in nimaš težav s poškodbami. Ne vem, ali sem v karieri lahko kdaj naredil takšno bazično pripravo, kot sem jo med tem premorom.

Torej, od marca niste nazadovali?
Ne, glede telesne priprave gotovo ne, seveda pa je najpomembnejši tisti občutek za žogo. To pa bo prišlo s tekmami in treningi oziroma upam, da sem to že dobil. Tekme bodo dale dokončen odgovor.

Ste si po tihem želeli, da se prvenstvo kar konča in da NZS Olimpijo razglasi za prvaka?
Nisem razmišljal o tem. Rekel sem si, da se bodo že pravilno odločili. Veliko negotovosti je bilo, strah nas je bilo, da bi bilo kot v Italiji veliko smrti. Raje seveda vidiš, da prvenstvo končaš v slogu, da ga osvojiš na zelenici in se, če je le mogoče, veseliš z navijači. Res je sicer, da bi se čez 20 let pozabilo, da si postal prvak za zeleno mizo, ostala bi le zvezdica, toda gotovo je bolj pošteno, da se odloči na igrišču.

Boste gole proslavljali tako kot vedno, ali pa se boste držali priporočil in ne bo nobenega telesnega stika?
Iskreno se o tej temi nismo pogovarjali med soigralci. Kako že gre tista: najprej skoči in nato reci hop. V soboto bodo v igri tri točke in to je naš cilj. Kako bomo v primeru gola oziroma golov proslavljali, pa je v drugem planu.