Predlog povečanja števila so podprli vsi prvoligaški klubi in večina v drugi ligi.

Pravilo glede števila igralcev v začetni enajsterici, ki je v veljavi od sezone 2023/24, ostaja enako. Vsak klub v Prvi ligi mora v začetno enajsterico vključiti vsaj enega igralca, ki ima pravico nastopa za slovensko reprezentanco do 21 let, v 2. SNL pa mora vsaka ekipa tekmo začeti z dvema nogometašema, ki imata pravico nastopa za reprezentanco U-21.

"Na to ne gledam kot na zaščito slovenskih nogometašev, ampak kot priložnost. Zame je bilo v prejšnji vlogi, ko sem bil selektor mlade reprezentance, pomembno, da je na tekmah igral po en nogometaš, na katerega sem lahko računal v reprezentanci do 21 let," je na druženju z novinarji na Brdu pri Kranju poudaril Mile Aćimović, ki je na NZS-ju nedavno prevzel vlogo direktorja reprezentanc.

Čeprav se število na prvi pogled morda zdi celo nizko, je generalni sekretar NZS-ja Martin Koželj pojasnil, da se posamezni igralec lahko poškoduje, ne igra zaradi kazni ali pa klub celo zamenja in vprašanje je, ali je tretji in četrti igralec mladi igralec, ki ga ima klub, dovolj kakovosten za prvoligaško konkurenco.

Na zvezi se zavedajo, da so posamezni klubi v preteklosti obšli pravilo nastopa mladih igralcev z zgodnjo menjavo, a dodajajo, da se je odnos do tega v zadnjem času spremenil.

Iz analiz, ki jih je opravila strokovna služba, izhaja, da klubi, ki imajo v članskih ekipah večje število doma vzgojenih igralcev, praviloma prispevajo več igralcev v reprezentance.

Na NZS-ju so se odločili tudi za spremembo pravila, ki določa število tujih nogometašev v posamezni ekipi med 23 prijavljenimi igralci za posamezno tekmo. Število dovoljenih tujcev, ki ne prihajajo z območja Evropske unije, se bo tako v prihodnji sezoni v Prvi ligi s treh povečalo na štiri, v drugi ligi pa z enega na dva. Kot poudarjajo, je to še vedno manj kot v večini drugih evropskih držav.

Povečanje solidarnostnih sredstev

Na NZS-ju so opozorili tudi na solidarnostna sredstva Evropske nogometne zveze (Uefa), namenjena klubom. Ta so se v zadnjem letu povečala s slabega 1,7 milijona evrov na 3,37 milijona, pri čemer bo 85 odstotkov sredstev oz. okoli 350.000 evrov na klub dobila deseterica prvoligašev, ki so se strinjali, da 15 odstotkov ali okrog 31.000 evrov po klubu namenijo drugoligašem. Vsekakor vsote za drugoligaše predstavljajo tudi motiv za preboj v elito.

Prvoligaški klubi si bodo razdelili tudi 10 odstotkov denarja, ki ga bo v evropskih tekmovanjih priboril najboljši slovenski klub, letos Olimpija ali Celje. Klubom pripadajo še sredstva od prodaje medijskih pravic.

Manjše klube po državi pa lahko veseli tudi dejstvo, da bodo po novem dobili večji delež nadomestila za nastope reprezentantov. Nazadnje si je 270.000 evrov razdelilo 96 klubov v Sloveniji, pri čemer je klub, za katerega je igralec registriran, dobil polovico nadomestila, preostalo pa klubi, kjer je igral pred tem. Po novem bodo aktualni klubi dobili le še 25 odstotkov, večji pa bo delež klubov, kjer je igralec nabiral znanje pred tem.

Statistika potrjuje, da je 70 odstotkov nogometašev, ki nastopajo v prvi mladinski ligi, nogometno pot začelo v manjših klubih in napredovalo v večje sredine, zato so se na NZS-ju odločili, da bodo ti deležni večjega deleža.

Devet milijonov za vlaganje v infrastrukturo

Predstavili so tudi vlaganja v infrastrukturo, v katero bo v šestletnem obdobju 2022–2028 iz različnih virov predvidoma vloženih približno devet milijonov evrov.

Poudarili so dejstvo, da je ena od težav vzdrževanje zelenic in objektov. Medtem ko se na nekaterih stadionih v tujini zelenica menja dvakrat na leto, na večini večjih objektov, kjer igrajo veliki klubi, pa vsaj enkrat, so te v Sloveniji predvsem zaradi stroškov včasih stare več kot desetletje.

Stanje poskušajo na NZS-ju reševati tudi z izobraževanjem vzdrževalcev, saj gre za lokalno infrastrukturo z različnimi pristopi in izvajalci. Obenem pa poudarjajo, da si želijo tudi ogrevanih nogometnih zelenic, ki so standard razvite tujine in omogočajo tekme in vadbo tudi v hladnejšem zimskem času ter s tem večjo svobodo pri oblikovanju koledarja.

Sorodna novica Za izboljšanje stoženske zelenice namenili 260 tisoč evrov

Poleti končno konec težav v Stožicah?

Zadnji najbolj razvpit primer slabe zelenice so ljubljanske Stožice, kjer se bodo poleti znova lotili reševanja težav. Na krovni zvezi imajo zagotovila iz prestolnice, da se bodo sanacije lotili takoj po končani prvoligaški sezoni in da bo stadion pripravljen za naslednje evropske tekme v prihajajoči sezoni.

Ne le težave, velika so tudi vlaganja na področju nogometne infrastrukture. Poleg sistemskih sredstev lokalnih skupnosti, pristojnega ministrstva in fundacije za šport razvoj omogoča tudi Uefa s svojim programom HatTrick. Teh sredstev pa v Sloveniji upravljavci najbrž ne bodo v celoti počrpali.

Program HatTrick predvideva skoraj šest milijonov vlaganj v infrastrukturne projekte, dodatne tri milijone evrov zagotavljajo infrastrukturni projekti NZS-ja.

Ključne naložbe vključujejo prenove stadionov, gradnjo igrišč z naravno in umetno travo ter izboljšanje razsvetljave in garderob.