25-letni Dravograjčan je skupaj z Rokom Kronavetrom po 16 krogih najboljši strelec državnega prvenstva, dosegla sta po 10 zadetkov. "Upal sem na dobro sezono, da bom tako uspešen in tako hitro na vrhu lestvice strelcev, pa, iskreno povedano, nisem pričakoval," nam je razložil Korošec, ki je eno izmed odkritij leta na slovenskih zelenicah.

Trenerji so ga sicer odkrili že zgodaj, še pred dopolnjenim 15. letom se je iz Dravograda preselil v Maribor, bil tam soigralec Matica Črnica, Dejana Trajkovskega, Luke Krajnca in Aleksa Pihlerja ter neutrudno tresel mreže. Nadaljnji preboj navzgor mu je preprečila huda poškodba. Zgodilo se je aprila 2011 na prijateljski tekmi reprezentance do 19 let proti Srbiji, ko si je na dvoboju v Slovenski Bistrici že po nekaj minutah poškodoval sprednjo križno vez v kolenu, na prvem treningu po vrnitvi pa še enkrat, zato je skupaj počival kar 23 mesecev.

"Obupal nisem nikoli, vedno sem razmišljal, da se bom vrnil na spodobno raven. Na konec kariere nisem niti pomislil," o težkih trenutkih pravi Sirk.

Prva liga prinaša več garanja tudi v obrambi
V sezoni 2013/14 je bil posojen v tretjeligaški Malečnik, 3. maja 2014 pa je pod vodstvom Anteja Šimundže debitiral v prvi ligi, ko je na derbiju proti Olimpiji (2:0) v 87. minuti zamenjal Luko Zahovića. Sledile so tri sezone igranja v tretji ligi za drugo ekipo Maribora, v katerih je na 66 tekmah dosegel 47 golov, lani poleti pa selitev v Mursko Soboto. "Bilo je še nekaj zanimanja iz nižjih avstrijskih lig, vendar nič kaj posebnega, zato se nisem obotavljal in smo se hitro dogovorili."

Drugoligaško sezono je končal s 15 zadetki, zdaj že štiri mesece spoznava prvo ligo. "Igra je veliko hitrejša, velika razlika je tudi v razmišljanju igralcev. Napadalci moramo veliko več garati v obrambi."
Njegov vzornik je Kolumbijec Radamel Falcao: "Že od majhnega ga spremljam, všeč mi je."

Več izveste v spodnjem intervjuju.

Rok, Olimpija je sredi septembra Muro v Fazaneriji premagala z 2:0, tedaj je na klopi debitiral Zoran Barišić. Kako se spominjate tiste tekme?
Z mešanimi občutki. Po mojem mnenju si nismo zaslužili poraza, bili smo konkurenčni Olimpiji. Lahko se strinjam s tem, kar je po tekmi dejal naš trener, da smo imeli preveč spoštovanja do tekmecev. Toda v drugem polčasu smo imeli svoje priložnosti, vendar nismo dosegli zadetka.

Kakšna se vam zdi Barišićeva Olimpija?
Analizirali smo jo, vidijo se odtisi novega trenerja, ampak mislim, da ima Olimpija tudi svoje pomanjkljivosti, zato lahko gremo na tekmo optimistično. Kako se bomo lotili dvoboja, ali bolj obrambno ali napadalno, pa naj ostane skrivnost.

Barišić je na novinarski konferenci dejal, da pričakuje agresivno Muro v obrambi, ki si bo želela hitre prehode v napad. Vratar Nejc Vidmar je dodal, da bo njihov cilj preprečiti, da bi vi prišli v nalet.
Vidmar ima prav, ko ocenjuje naše odlike. Smo mladi, in če dobro začnemo tekmo ter hitro dosežemo gol, nam tudi lažje steče. Mislim, da smo nevarni v tem.

Bi raje videli, da bi branil Vidmar ali Aljaž Ivačič, čigar nastop je zaradi poškodbe vprašljiv?
Ne razmišljam o tem. Vsak vratar ima svoje slabe in dobre lastnosti, načeloma mi je vseeno.

Kako sicer potekajo zadnje priprave na tekmo?
Čisto normalno, tako kot pred vsako tekmo. Ne delamo razlik. Med reprezentančnim premorom smo se malo spočili, sicer pa nismo ničesar spreminjali. Smo pozitivni in komaj čakamo, da se srečanje začne. Veseli nas, da nas bo v Ljubljani spremljalo tudi veliko navijačev. Že 14 dni vsi govorijo o tem, to nam zelo veliko pomeni. Lahko smo samo srečni, da imamo take navijače.

Mura je v gosteh do zdaj osvojila le šest točk, prve zmage ste se veselili šele na osmem gostovanju pred slabimi tremi tedni, ko ste slavili v Kidričevem. Zakaj takšna razlika v primerjavi z domačimi tekmami, na katerih ste zbrali 16 točk?
To se tudi sami sprašujemo. Nimamo točnega odgovora, to je bolj naključje, čeprav je na prvi pogled res videti, kot da bi v gosteh igrali veliko slabše kot doma.

V petek ne boste mogli računati na Luko Bobičanca, ki se je v soboto poškodoval na treningu, ima počeno kost v stopalu. Kako velik udarec je to za vas?
Kar velik. Luka je eden naših ključnih igralcev, predstavlja dodano vrednost. Mislim pa, da imamo v ekipi dovolj kakovostnih igralcev. Upam, da ga bo uspelo nadomestiti, čeprav bo to težka naloga.

Sami imate veliko izkušenj s poškodbami. Kaj ste mu svetovali?
Rekel sem mu, da je zdaj čas, da nadomesti v fitnesu, kar mu manjka. In naj ne jemlje poškodbe kot nekaj negativnega.

Soigralci so o vas povedali, da ste glasni in zabavljač v slačilnici. Ste nekakšen vodja ekipe?
Ne vem, če bi tako rekel. Res pa je, da se radi malo pošalimo. Sam rečem kakšno besedo več kot drugi, a je vse dobronamerno.

Slišali smo, da ste strogi, ko zbirate denar za nove nogavice. Povejte nam kaj več o tem.
(smeh) Kar sam sem določil, da skrbim za to. Vedno so jamrali, potem sem jaz to prevzel. Tu ni debate, vsi morajo nekaj prispevati za nove nogavice, ki jih nosimo na treningih.

Kako ste sicer zadovoljni z razmerami za delo?
Vse je v najlepšem redu, nimam slabe besede. Plače so redne, klub je na vrhunski ravni za slovenske razmere. Vsi se trudijo, da bi igralci razmišljali samo o nogometu. Spomladi bomo lahko igrali tudi pod žarometi, to je nov uspeh kluba. Komaj čakamo.

Nogometno pot ste začeli v Dravogradu. Ste šli tam tudi skozi roke Marijana Pušnika?
Takoj ko sem začel igrati, me je vadil nekaj časa. Tedaj je vzporedno s tem, ko je treniral člane, pomagal tudi pri cicibanih. Še vedno spremljam izide članske ekipe, to je le moj prvi klub.

Koliko obžalujete, da nikoli niste prišli v prvi "plan" v Mariboru?
Vsak igralec si seveda želi, da bi dobil čim več priložnosti. Upal sem na kakšno minuto več, a bil sem še mlad, v ekipi pa je bilo veliko drugih napadalcev. Težko je priti med tako konkurenco v prvo ekipo.

Ste še v stikih s katerim od nekdanjih soigralcev? V Mariboru tudi živite.
Ja, določeni stiki so ostali, z nekaterimi smo prijatelji še od prej. Največ in redno sem v stikih z Markom Šulerjem in Aleksandrom Rajčevićem.

Proti kateremu branilcu v slovenski ligi je najtežje igrati?
Rekel bi, da ravno proti Šulerju. Ko smo igrali v Ljudskem vrtu, sem to dobro spoznal. Hiter je, dobro se zna postaviti, tudi v obrambi smo imeli težave z njim. Ko smo v Fazaneriji premagali Maribor, zaradi poškodbe ni igral.

Najbrž je bila tista zmaga s 4:1 zelo pomembna za Muro, kajne?
Seveda, z njo smo si zelo okrepili samozavest in naredili niz dobrih rezultatov. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali.

V mlajših reprezentančnih selekcijah ste si na nekaj tekmah delili slačilnico tudi z vašim vrstnikom letnika 1993 Janom Oblakom. Mu je bilo že tedaj težko zabiti gol?
Ja, težko, izstopal je že takrat. Ni bil veliko tekem z nami, saj je hitro odšel v mlado reprezentanco oziroma selekcijo U-20. Videlo se je, da je posebna sorta golmana.

Še gojite reprezentančne ambicije?
Vsakemu igralcu mora biti to cilj, nikoli nisem obupal nad tem.

V medijih ste v zadnjem času vse bolj prisotni. Kako sprejemate ta del nogometnega poklica?
To je nekaj novega zame, saj prej tega nisem bil navajen, a temu ne posvečam veliko pozornosti. Osredotočam se le na dobre igre.