V 16. krogu Prve lige se je končal več kot leto dni dolg niz neporaženosti nogometašev Maribora na domačem igrišču. Celje je zmagalo z 1:2. Pogovarjali smo se s strategom Marijanom Pušnikom, ki sodi med najuspešnejše slovenske trenerje, v sezoni 2006/07 pa je vodil tudi Maribor. V Dravogradu je "odkril" Roberta Korena, ga tam treniral že v kadetski in mladinski vrsti, nato pa sta skupaj odšla v Celje. Še danes sta zelo povezana.

Ker ste doma v Dravogradu, nas najprej zanima, kako so vas prizadele poplave?
Ne morete si misliti, kaj je naredila voda. Veliko hiš je poplavilo, materialna škoda je ogromna. Leta 1965, ko sem bil otrok, so bile tu stoletne poplave, toda zdaj je voda dva metra višje. Reki Meža in Mislinja sta prestopili bregove, pretok Drave pa je tako in tako največji v zgodovini. Gladina je višja od pet do šest metrov. Tam, kjer imamo teniška igrišča, ob elektrarni Dravograd, je vse pod vodo. Materialna škoda je ogromna. Nimam kompleksov, ampak tu imajo ljudje občutek, da so pozabljeni od Ljubljane in da je tako kot leta 1991, ko smo se borili v osamosvojitveni vojni.
Kako pa je v Celju na Skalni kleti, kjer trenirate? Še dobro se spomnimo prizorov iz leta 1990, ko je bilo vse pod vodo in je le prečka pri golu gledala iz vode ...
Ne vem, mislim pa, da je tam vse v redu. Skupnega treninga danes (v ponedeljek) nismo imeli, igralci so šli le na fitnes oziroma na tek.
V Prvi ligi ste v soboto presenetili vodilni Maribor in po dveh meseceh spet zmagali. Kako vam je uspel podvig? Vas je nasprotnik podcenjeval?
Ne, niti ni šlo toliko za podcenjevanje. Pride takšen dan ... Že pred tekmo sem rekel, da če bomo mi igrali najbolje, kot znamo, oni pa malo slabše, presenečenje ni izključeno. Trudili so se, tudi trener Darko Milanić je to rekel, morda pa se jim je bilo težko v glavi pripraviti na tekmo. Imeli so svoje priložnosti, mi pa tudi. Odigrali smo srčno. Prej sedem, osem krogov ni bilo nobene sreče, zadeli smo veliko vratnic in zapravljali zrele priložnosti, tokrat pa smo jih izkoristili. Oba trenerja sva se strinjala, da smo zasluženo zmagali.
S kakšnimi cilji v sredo odhajate v Kidričevo na tekmo 17. kroga državnega prvenstva?
Če ne bo vsaj točke, zmaga proti Mariboru ne bo štela. Aluminij, Gorica in Triglav so moštva, ki poleg nas realno sodijo v spodnji del lestvice. Trenutno sta sicer tu še Mura in Rudar, ampak sta obe ekipi v resnici močnejši. Točke moramo osvajati z neposrednimi konkurenti in želimo osvojiti vsaj točko proti Aluminiju, ki ima izkušeno, zrelo moštvo. Spodbudno so začeli sezono, trenerja poznam in vem, da dobro dela. Tudi okrepili so se, iz Olimpije sta prišla Kašnik in Bešić, iz Domžal Drevenšek in Brezovački, nova sta Spahić in Jeleč. Imajo tudi trenutno najboljšega strelca prvenstva Roberta Kureža. Skratka, močno moštvo, ki ga spoštujemo.
Celje je sezono začelo odlično. Ob koncu avgusta, ko ste gostili Maribor, ste bili celo drugi. Upoštevajoč vašo mladost, verjetno to ni bilo najbolj realno, kajne?
Seveda - navijačem in upravnemu odboru sem rekel, da to ni realnost in da bo prišlo tudi nekaj slabših rezultatov. Morali smo prodati še Romana Bezjaka, da smo napolnili proračun, ubadali smo se s poškodbami (Močič, Močivnik) in to je zasukalo našo postavitev na igrišču.
So se finančne razmere v klubu uredile, so igralci redno plačani?
Nekaj je še zaostankov, ampak to se bo rešilo. Položaj seveda ni sijajen. Dolgovi iz preteklosti so takšni, da bomo še leto ali dve tenko piskali. Vsa čast upravnemu odboru - v zadnjega pol leta so postavili stvari na svoje mesto. Ni več nerealnih obljub.

Vlogo ekonoma v klubu opravlja Nataša Potočnik. Po zmagi nad Mariborom je težko zadrževala solze. Je res tako navezana na "svoje fante"?
Ja, kar jokala je. Res je s srcem zraven in rad rečem, da jim je druga mama. Ne nazadnje ima tudi sama otroke, ki so približno toliko stari. Vsak dan je skupaj z igralci, skrbi za njih, vliva jim pozitivno energijo.
Marko Krajcer, strelec odločilnega gola v Ljudskem vrtu, se je po zmagi obril. Kaj pa vi, imate tudi kakšen ritual?
Vem, da fantje počnejo določene stvari, vendar si jaz nisem omislil ničesar takšnega.

Kako gledate na to, da na Areni Petrol ni veliko gledalcev in da Celje nikakor ni tako nogometno mesto kot Maribor?
Že v prvem obdobju, ko sem bil v Celju pred desetimi leti, smo počasi gradili zaupanje in potrebovali dve leti, da je bila Skalna klet polna in se je zbralo 2.000 gledalcev, kar se zdi sanjsko. Igrali smo lep, dinamičen nogomet in navijači so se vračali. Danes v tej krizi in negativizmu, ki vlada, vsi iščejo izgovore, češ da ne igramo dovolj dobro. Svojim varovancem gotovo ne morem očitati, da se ne borijo ali da nimajo želje, morda kdaj zmanjka le kakovost, ampak to je pač premo sorazmerno z denarjem, ki ga imaš na voljo. Ne moreš pričakovati vrhunskih potez od mladih, ki so šele na začetku poti. Prej sem bil tudi v večjih klubih, bil trener v tujini. Veliko je treba delati na markentingu, dodatno moraš navdušiti občinstvo.
Recimo tako, kot znate sami poskrbeti za promocijo. Ste eden redkih trenerjev, ki ima svojo spletno stran. Zakaj je ne osvežujete več?
Pri tem mi je pomagala hči, ki pa je zdaj v gimnaziji in ima bolj malo časa. Imam veliko obveznosti in sem to zanemaril, ampak bom pa kmalu spet objavljal sveže novice.
V vaši trenerski karieri je verjetno najzanimivejša izkušnja, ki ste jo doživeli v Iranu ...
Vsekakor, tam sem bil leta 2004 in 2005 ter v sezoni 2010/11. Tega ne moreš pozabiti, naredil sem dodatno fakulteto. To je povsem druga kultura. Ljudje so ljubeznivi, dežela je ogromna in raznolika - od velemesta Teheran, kjer je na cestah grozna gneča, do puščav in gora. Tudi smučal sem na 3000 metrih in se kopal v Kaspijskem morju. Na višini skoraj 3000 metrov smo morali igrati tekme in jasno je bilo, da ob tako redkem zraku ni bilo možnosti za uspeh.

Ker ste zelo povezani z Robertom Korenom, nas zanima, zakaj se je povsem umaknil in za medije ni več dosegljiv?
Marsikdo me prosi, da bi stopil z njim v stik, vendar noče. Mediji so ga preveč napadli. Grdo so to naredili, on pa se noče spuščati na njihovo raven. Rekel je, da mu je pomembno le to, kaj misli družina in njegovi prijatelji. Medijska vojna je pustila posledice. Vsekakor škoda, da ne igra več za reprezentanco, ampak ni njegova krivda.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledati, kakšne poplave so bile v Dravogradu. Foto: Marijan Pušnik