Z njim smo se pogovarjali po porazu proti Gorici v zadnjem krogu Prve lige Telemach (1:0), po katerem je postalo jasno, da se Kraševci selijo v drugo ligo. Škerjanc, ki je širši nogometni javnosti najbolj znan po igranju za Olimpijo med letoma 2009 in 2012, že več let opravlja tudi direktorsko funkcijo članske ekipe. V sezoni 2016/17 je Tabor nastopal še v tretji ligi, leta 2019 pa mu je uspel preboj med prvoligaše. Zdaj se vrača stopničko nižje.

Končalo se je štiriletno obdobje Tabora Sežane v prvi ligi. Kakšen je vaš prvi komentar?
Neka simbolika je bila na tej tekmi. Pred štirimi leti smo si v Novi Gorici priigrali prvo ligo, tokrat smo jo tu izgubili. Tako je v življenju, včasih ti da, včasih vzame. Absolutno smo si v tej sezoni zaslužili več, kot smo dobili, kljub vsem težavam, ki smo jih imeli vsi skupaj. Pri tem se lahko vprašamo, kakšne težave imajo tudi drugi klubi, da smo bili do konca v igri za obstanek. Da ne govorimo o sodniških odločitvah celotno sezono. To je bilo res kriminalno, mogoče celo za kakšno preiskavo. Na koncu se moramo vendarle sami pogledati v ogledalo, tako vsak fant posebej kot mi v vodstvu kluba. Letos nismo naredili vsega, kar bi morali, da bi ostali v ligi. To nam je pokazal tudi zadnji krog. V spomladanskem delu prvenstva sicer tako rekoč ni bilo tekme, na kateri bi si zaslužili poraz. Smo pa v drugem delu sezone samo enkrat zmagali in na takšen način ne moreš obstati v ligi. Razloge za to v klubu bolj kot ne že poznamo.

Kako ste videli odločilno tekmo proti Gorici?
Nismo bili pripravljeni na poraz. Verjeli smo, da nam bo s kakovostjo, ki jo imamo, in z malo sreče na koncu uspelo obrniti tekmo v svojo korist in si podaljšati boj za prvoligaški status. Fantje so se borili do konca, dali vse na igrišču. Dobili smo občutek, da nam nogometni bogovi ne dajo več, zaslužili bi si tudi zmago nad Gorico. Goričanom želim, da bi kvalifikacijski tekmi proti Aluminiju odigrali malo bolje, sicer se bojim, da bomo ostali brez dveh primorskih prvoligašev. To proti nam je bilo videti precej grdo. Toda cilj opravičuje sredstva, tekmo so obrnili v svojo korist, nam je ni uspelo, čeprav smo želeli biti atraktivni in napadalni.

Zadnja tekma v sezoni je bila nekakšna preslikava celotne pomladi, ko na nobenem srečanju niste izgubili z več kot zadetkom razlike. Ustvarili ste si kar nekaj lepih priložnosti, a za to niste bili nagrajeni. Koliko jeze in obupa je zaradi tega?
Na vsaki tekmi sproti si razočaran, jezen in žalosten, ko ti ne gre po načrtih. Spomladi nam je uspelo narediti najboljšo mogočo podobo ob izpadu iz lige. Ne vem, ali bi lahko storili kaj več, pa ne bi ostali v ligi. To je mogoče neka tolažba za fante. Nekateri si bodo na račun dobrih predstav lahko našli nove klube. Če smo že morali izpasti, sem vesel, da smo pustili dober vtis in da širša javnost meni, da bi si zaslužili obstanek. Tudi vtis je vedno pomemben. Verjamem, da se je Tabor v štirih letih v prvi ligi predstavil izjemno dobro, da smo v nekem smislu postavili nove smernice oziroma temelje predvsem za razvoj sežanskega nogometa, pa tudi pokazali širši Sloveniji, da je mogoče tudi v manjši sredini v skromnejših razmerah ustvariti pozitivno zgodbo.

Premor med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva je bil za vas na neki način vendarle odrešilen, da ste se lahko do zadnjega kroga borili za obstanek in niste podpisali predaje že prej. Kako težke so bile razmere v klubu?
Zimski premor je bil dobrodošel zaradi nekaterih stvari, ki so se dogajale jeseni, tudi tisti zadnji poraz z 0:8 proti Olimpiji. Celotna sezona ni bila preprosta. V pomlad smo vstopili z novo energijo in to se je kazalo na tekmah.

Kako velik udarec za vaš klub predstavlja izpad v drugo ligo?
Vsak neuspeh predstavlja točko, da se ozremo, kje smo in kam želimo iti. Za nas ne pomeni konca sveta, ampak priložnost, da stopimo korak nazaj, da postavimo na novo neke koncepte in filozofijo kluba. Kar nas navdaja z optimizmom, so mlajše selekcije. Mladinci so zasedli prvo mesto v drugi mladinski ligi zahod in se uvrstili v prvo ligo. V klubu je neka svetla prihodnost na več ravneh, ne samo v članski ekipi. Sedemletno obdobje od leta 2016, ko smo začeli zgodbo s CherryBoxom24, je našemu okolju in klubu prineslo ogromno. To moramo poskušati izkoristiti in nadgraditi. Nov koncept, znova postaviti stvari na novo, saj smo se zadnji dve leti borili na vsaki tekmi oziroma iz meseca v mesec. Lani smo si obstanek izborili v kvalifikacijah, letos smo ostali tudi brez tega. Že nekaj časa smo se zavedali, da bo treba spremeniti koncept, a v slovenskem nogometu to ni preprosto.

Kje vidite glavne ovire?
Finančni podatki za klube izpred nekaj dni kažejo, da slovenski nogomet v tem smislu tone precej globoko. Na ravni celotne lige ustvarjamo več kot osem milijonov evrov minusa na letni ravni, klubi se financiramo s posojili. V zadnjem triletnem obdobju to pomeni več kot 26 milijonov evrov izgube. Počasi se bo treba vprašati in zamisliti, kam gremo. Ne samo naš klub, tudi drugi so v vedno večjih težavah. Klubi nimamo svojih stadionov in drugih objektov. Z gledalci se lahko pohvalita samo Mura in Maribor. Klubi nimamo strateške moči, kako naj delujemo. Treba bo spremeniti zakonodajo, ki bi privabila pokrovitelje. Potreben je tudi razmislek o produktu prva liga. V več kot polovici gospodinjstev sploh ne morejo spremljati prenosov tekem, ker televizija, ki je nosilec pravic, ni dostopna vsem. V športnih poročilih na glavnih televizijah se komaj pojavljamo. Zato je iz leta v leto težje pridobivati pokrovitelje, to smo občutili na lastni koži. Produkt prve lige se ne razvija na način, kot bi si vsi skupaj želeli. Tu bo treba ogromno narediti. Klubi smo prisiljeni v boj za Evropo in v prodajo igralcev, povrh vsega si še krademo igralce. Pošteno se je treba zamisliti. Iz tega vidika je izpad v drugo ligo meni osebno kot predsedniku in direktorju mogoče celo malce olajšal položaj, da se vrnemo stopničko nižje in lahko postavimo trdne temelje. Iskreno ne vem, kako bi se podal v novo prvoligaško sezono v takšnih razmerah, kot so. Nismo pa edini, še štirje, pet klubov ima podobne težave.

Tudi status nogometa v družbi ni najboljši.
Seveda, moramo si postaviti osnovno vprašanje, kaj nogomet sploh pomeni Sloveniji in našemu občinstvu. Kamor koli pogledamo, je nogomet šport številka ena, Slovenci pa se radi sprenevedamo, da to ni in ga tako obravnavamo, od najvišjih instanc do nižjih. Številni drugi športi, ki so po množičnosti zanemarljivi v primerjavi z nogometom, imajo veliko več pomena in prednosti. Če se tako odločimo, da nogomet ne bo v prvem planu, tudi v redu, ampak potem bo pač tako, kot je zdaj. Vendar verjamem, da imamo kakovosti in strokovnjakov ogromno, v štirih letih sem spoznal veliko izjemnih ljudi, ki delujejo v slovenskem nogometu. Žal pa opažam, da marsikdo izgublja voljo in motivacijo. Po določenem obdobju postaneš zagrenjen, ker nogometno okolje v Sloveniji trenutno ni prijetno. Upam, da nam bo uspelo to popraviti.

Sorodna novica Tabor v drugo ligo, Rogaška v prvo, v kvalifikacijah Gorica z Aluminijem

Bi se radi v Sežani čim prej vrnili v prvo ligo ali morda razmišljate nekoliko drugače?
Vzeli si bomo nekaj časa za premislek, kako ambiciozno postaviti ekipo za naslednjo sezono. V prvo ligo se je najlažje vrniti takoj po izpadu, dokler še ohranjaš prvoligaško infrastrukturo. Moramo pa videti, ali je to sploh prava pot za nas v tem trenutku. Pogovorili se bomo že v naslednjih dneh. V mlajših moštvih imamo ogromno kakovostnih fantov. Kot že rečeno, prvoligaški nogomet bomo na Krasu še vedno igrali, resda v mladinski konkurenci.

Omenili ste že težave s tem, da prenosi tekem prve lige niso dosegljivi vsem gledalcem. Iztržijo pa zdaj klubi več denarja od televizijskih pravic. Bi si kot klub bolj želeli večji zaslužek od televizijskih pravic ali bi bili pripravljeni sprejeti tudi manjši znesek, če bi bili prenosi na kakšni drugi televiziji, na kateri bi bili vidni širšemu krogu gledalcev?
Želeli bi si predvsem strateške odločitve, da bi vedeli, kam gremo ter kakšne bodo kratkoročne in dolgoročne posledice. Odločitev za Sportklub je imela kratkoročno pozitivne posledice, saj so se v prvi sezoni prihodki od televizijskih pravic za klube povečali, dolgoročno pa ima absolutno negativne posledice zaradi zmanjšanega zanimanja za ligo. Pokrovitelje je veliko težje pridobiti kot prej. Mi smo zaradi manjše gledanosti doživeli odpoved pokroviteljstev. Verjamem, da je bilo tako tudi v drugih klubih. Ne gre za odločitev ali za eno ali za drugo. Vsi klubi bi se morali povezati in sprejeti strateško odločitev, kam bomo to peljali. Veliko odgovornost nosi nogometna zveza (NZS), za katero je klubski nogomet odvečno zlo. Iskreno povedano. Zanimajo jih samo reprezentance, klubski nogomet pa je prepuščen sam sebi, vzdržuje se sam zase. Pred nekaj meseci so se odločili, da z novo sezono vpeljejo sistem, s katerim bodo klubom vsiljevali igranje igralcev. S tem so posegli v segment, v katerega res ne bi smeli posegati v prvi ligi, kjer se borimo za nastop v Evropi. Uvajamo regulacije igranja, kar je smešno. Po mojem mnenju je to napačen način. Nogometna zveza se vpleta v prvo ligo, na drugi strani pa pri njih teče z vseh strani. Kamor bi se morali dejansko vplesti, se ne.

Najbrž tu merite tudi na sodnike, o katerih ste že rekli nekaj besed in so vas v tej sezoni kar nekajkrat razjezili. Najbolj je ostala v spominu aprilska tekma v Stožicah proti Olimpiji, ko je Anes Krdžalić zadetek dosegel s pomočjo roke.
Sodniki so razred zase, a ne bi rad govoril o današnji tekmi, ker si nisem še pogledal posnetka akcije, po kateri je Gorica dobila 11-metrovko in nato dosegla edini zadetek. Govoril bom o celotni sezoni. Sodniki so si privatizirali ligo in počnejo, kar želijo. Res je smešno. Klubov niti ne motijo toliko same sodniške napake, ampak način, na katerega komunicirajo, in način, na katerega sodniki to peljejo in vodijo. Da so tako arogantni, brezobrazni in vzvišeni. Klubi smo že večkrat z njimi poskušali vzpostaviti dialog, a so popolnoma nedostopni. Sodniki se želijo distancirati od smernic v sodobnem svetu. Ali niso sposobni normalnega dialoga ali nekaj skrivajo. To je tisto, kar nas klube najbolj skrbi. Vedno nekaj skrivajo, niso transparentni. Ne vemo, kateri sodnik je prejel kazen, kateri je ni, kakšne so posledice njihovih napak. Na drugi strani pa se ti sodniki igrajo z usodami klubov, igralcev in konec koncev njihovimi življenji. Nekaj bo treba narediti glede transparentnosti. Uvesti ocenjevanje, da bi klubi ocenjevali sodnike. Potem bi videli, kakšno mnenje imamo klubi o njih. Pokazalo bi se, da nekateri sodniki, ki jih potiskajo v ospredje in so v zadnjem času sodili tudi kakšen derbi, ne uživajo zaupanja. Za enega dotičnega fanta v slovenskem nogometu nisem srečal osebe, ki bi imela zanj pozitivno besedo. Je pa eden od tistih, na katerem želijo naši sodniki graditi prihodnost. Kakšno sporočilo dajemo s tem javnosti? Da je glavna oseba nekdo, ki ni sposoben normalnega dialoga, je aroganten, vzvišen in nesramen. Tudi napak je bilo ogromno, predvsem v škodo nekaterih klubov. Če primerjamo nas in Olimpijo, je to razmerje 80:20 odstotkov. To je nesprejemljiv odstotek. Predvsem gre za način delovanja in vodenja sodnikov. Mislim, da delajo ogromno škode naši ligi.

Sorodna novica NZS uvaja pravila za večje vključevanje mladih slovenskih nogometašev

Ko ste se uvrstili v prvo ligo, ste si odkrito za naslednji cilj zadali tudi preboj v evropska tekmovanja. Namesto tega je zdaj tu druga liga.
O Evropi smo sanjali že leta 2016, ko smo začeli ta projekt. Imeli smo jasno vizijo in načrt, kaj želimo doseči. Takrat, ko smo začenjali v tretji ligi in smo napovedali, da se ne želimo samo uvrstiti v prvo ligo, ampak tudi spogledovati z Evropo, so se nam smejali. Stvari so lepo napredovale in šle samo navzgor do leta 2020, takrat pa je žal nastopil čas korone in tudi naš generalni pokrovitelj je občutil velike posledice. Hkrati pa smo bili mi v tistem trenutku ekipa, ki je prišla iz druge lige in amaterskega ustroja na profesionalno stopnjo, na kateri se je bilo treba prestrukturirati. V določenem trenutku smo šli tudi malo prek svojih zmožnosti. Tedaj je nastopil položaj, ki je popolnoma sesul naš poslovni načrt in od takrat dalje smo še dolgo zdržali. Tri leta zapored smo imeli najnižji proračun v ligi, od leta 2020 smo bili daleč za preostalimi klubi. Naslednji je imel v tej sezoni skoraj dvakrat toliko sredstev kot mi. Že v prvi sezoni smo tako doživeli hud udarec, po drugi strani pa smo imeli tudi veliko svetlih trenutkov, denimo z Maurom Camoranesijem in prodajo nekaterih igralcev. Z izjemo Evrope smo doživeli vse, kar smo želeli doživeti. Mogoče smo to prihranili za naslednjič, ko se bo sestavila nova zgodba z ambicijami. Predvsem pa mora biti vse skupaj podprto s financami. Dokler je pri nas glede tega teklo brez težav, smo bili vrhunski, v sezoni 2020/21 smo zasedli šesto mesto. To je bilo za nas tako, kot da bi se Maribor uvrstil v polfinale Lige prvakov. Lahko smo ponosni na zgodbo, ki smo jo spisali.

Na stadionu ste nedavno postavili tudi žaromete, ki pa niso dočakali, da bi prvič zagoreli v prvi ligi. Bodo v drugi?
To je zadeva, ki se je vlekla kot jara kača. Žarometi bi morali svetiti že pred dvema letoma. Kdo ve, mogoče bi tudi s tem lažje privabili pokrovitelje, če bi nam uspelo to urediti. Na žalost smo jih postavili šele letos in je bilo že prepozno. Nogomet je kompleksna stvar in sploh v majhnih sredinah je po navadi treba toliko stvari dvigniti na višjo raven, da je nemogoče postoriti vse naenkrat. Mogoče izpad v drugo ligo pomeni korak nazaj, da bomo lahko nato storili dva naprej. Popravili smo infrastrukturo, celostno podobo kluba, organizacijo, pridobili nove navijače. Imamo dobro osnovo, ki smo jo ustvarili, da lahko začnemo znova.

Davor Škerjanc ostaja v Sežani?
Da, ostal bom v Taboru. Ne bi pa se branil, če bi bil kakšen zanesenjak pripravljen prevzeti določene funkcije v klubu, ki jih imam sam. Vseeno je za enega človeka to malo preveč. Prizadevali si bomo za to. Koga nam bo uspelo privabiti v klub, bo odvisno tudi od tega, kakšni bosta naša filozofija in vizija v naslednjem obdobju.