Dolgoletni komentator nogometnih tekem na Televiziji Slovenija je bil pred dnevi z urednikom športne redakcije Slovenskih novic Rokom Tamšetom gost Gregorja Peternela v oddaji Zima je zakon.

"Če imaš en klub in devet slabih, boš stagniral. Ko prideš na vrh, namreč višje ne moreš iti, potem je samo še pot navzdol. Negativno rivalstvo je plod mojih kolegov, pišočih novinarjev, ki nekako navijajo to struno rivalstva. Mislim, da je znotraj samega nogometa tega negativnega rivalstva veliko manj. Igraš pač za tistega, ki te plača, z vsem srcem in energijo. Ne vem, ali je ta negativna energija, ki se ves čas vlaga v te derbije, tista, ki je prava za to izjemno majhno druščino slovenskega nogometa in slovenskega športa na sploh," je še povedal Stare.

Razmišljanja, ki sta jih predstavila s Tamšetom v oddaji, si lahko preberete spodaj. Pod novico najdete tudi videoposnetek celotnega pogovora.

O obisku tekem Prve lige TS in rešitvah za večji obisk

Tamše: Ne smemo se izgovarjati, da bi prišlo izrazito več gledalcev na stadione, če bi se točilo pivo. Kakovost nogometa raste, vse boljša je medijska podoba, sploh v zadnjih dveh, treh letih, nogometa je več na televiziji. Treba je biti konstantno prisoten zelo intenzivno v medijih in drugih stvareh, denimo na socialnih omrežjih, komunicirati z ljudmi, jih držati nekako v napetosti in vzgajati nove rodove navijačev oziroma ljubiteljev nogometa.

Stare: Na tekmah je gledalcev relativno zelo malo. Slovenci smo izjemno izbirčni, kar se tiče kakovosti. Ob poplavi raznoraznih športov se je število gledalcev tudi v nogometu skrčilo. V nekdanji Jugoslaviji je imela Olimpija, mislim, da leta 1981, doma v povprečju 12.000 gledalcev na tekmo. Cilj vseh klubov mora biti, da pridobijo te "izgubljene" gledalce. Kako jih pridobiti? Mislim, da Slovence zanimajo samo rezultati in kakovost. Maribor to dokazuje v Evropi, vendar to še ni dovolj. Na tekmah domače lige nima tako veliko gledalcev. Proti Gorici bi jih pričakoval vsaj 10.000. Mislim, da gre za širšo problematiko, ne samo za problematiko klobase in piva. Začeti je treba z ničelne točke in graditi pristaše tega športa, da bodo v bodoče v večjem številu prihajali na tekme.

O tem, da ima Olimpija največ manevrskega prostora za pridobivanje več gledalcev

Tamše: Vemo, da so zdaj malo zastrupljeni odnosi na relaciji jedro navijaške skupine Green Dragons-nova uprava oziroma predsednik Izet Rastoder. Težava je v tem, ker se je od osamosvojitve naprej večina klubov zelo izgubljala v svojem poslanstvu, če lahko tako rečem. Bile so raznorazne mahinacije, zgrešene strategije, delalo se je tako rekoč na horuk, dogajale so se nenadne spremembe, menjave uprav, menjave strategij ... To je navijače odbijalo, niso prepoznali svojih domačih zvezdnikov in tako naprej. Zdaj je kar naenkrat slovenska liga postala idealna, pravcati raj za mlade igralce. Vidimo, da ima vsak prvoligaški klub v svojih vrstah po dva ali tri fante, ki so vzgojeni doma. Rastejo s tem okoljem, ljudje jih poznajo, na tekme ne prihajajo samo njihovi sorodniki, ampak tudi prijatelji in sošolci. Olimpija ima seveda največjo potencialno bazo navijačev, težava je, ker se v zvezi z Olimpijo v zadnjem času tudi v drugih športih govori z negativno konotacijo. Navijači potem raje gledajo visokokakovosten šport na raznih televizijah.

Stare: Ljubljana je zelo specifično mesto, ki ima veliko migracijo. Ljubljančani so nekaj posebnega. Šport v Ljubljani je danes v nekem zelo dekadentnem stanju. Košarka je na tleh, hokej na tleh, rokometa praktično ni, nogomet je skoraj na tleh. Ljubitelji športa v Ljubljani in Sloveniji so navajeni na vrhunske rezultate in kakovost. Vseskozi bi gledali Liverpool in Milan, ne zanimata pa jih Zavrč in Krka. Ko na primer Olimpija doma izgublja proti ekipam iz vasi, seveda to nikogar ne zanima. In tudi naslednjo tekmo nihče ne pride na tribuno. Res pa je, da je bilo v preteklih letih storjenega marsikaj dobrega in marsikaj slabega. Sam ocenjujem, da je bilo preveč negativne propagande, gonje enih proti drugim v želji, da bi nekako tvoja sredina prosperirala. Sam v nogometu ne moreš uspeti. Če imaš en klub in devet slabih, boš stagniral. Ko prideš na vrh, namreč višje ne moreš iti, potem je samo še pot navzdol. Prav rezultati Maribora in reprezentance so tisti, ki pospešujejo zanimanje za kakovosten nogomet. Ko bo zgodba morda dosegla še eno stopnjo višje, bo tudi na tekmah slovenske lige več kot 300 gledalcev.

O tem, ali lahko Domžale zdržijo na vrhu lestvice

Tamše: To je vprašanje za milijon evrov. Seveda Domžalčani verjamejo, da so psihološko stabilni, z okrepitvami so še pridobili konkurenčnost znotraj moštva. Vprašanje pa je, kako bo trenerju Luki Elsnerju uspelo na novo uravnotežiti ekipo ob prihodu teh novincev. V Velenju so imeli v soboto silne težave proti Rudarju, ki je lep del tekme igral z igralcem manj. To je že pokazatelj, da jim bo izjemno težko. Sam pričakujem strahovit igralski in rezultatski stampedo Maribora. Osredotočili so se lahko na domačo sceno, izboru igralcev, ki je vrhunski in ima neverjetne izkušnje iz Lige prvakov, so še nekaj malega dodali. Vidimo Volaša, ki zadeva kot za šalo. Realno je pričakovati, da bo na koncu prvi Maribor. Res je, da je v največji meri vse odvisno od njih, kako bodo pristopili k vsaki tekmi posebej. Verjamem pa, da bo to na najvišji mogoči ravni.

Stare: Domžale so že jeseni pokazale svojo pravo moč. Odlično jih vodi Luka Elsner, ki je pokazal neke nove smernice oziroma standarde v slovenskem nogometu. Mislim, da je to zelo dobro. Ne bi jih odpisal kar vnaprej. Res je, da so Mariborčani razbremenjeni igranja v Evropi, njihov glavni problem je, da imajo ogromno dobrih igralcev in je konkurenca v ekipi velika, kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa je lahko tudi dvorezen meč. Tu sta še Celje in Olimpija, ki pa že malo zaostajata. Slovenska liga je zelo heterogena, kar se tiče kakovosti. Skoraj tretjina je tujih nogometašev, ki nekako jemljejo prostor slovenskim igralcem. Nisem čisto prepričan, da če pripelješ 30-letnega Brazilca, da je to okrepitev, ki bo prevesila tehtnico. Res je, da mora biti v vsaki ekipi uravnoteženost med izkušenimi in mladimi igralci. Tisti, ki jim je uspelo na daljši rok delati z mladimi domačimi nogometaši, ki so najcenejši in najbolj motivirani, počasi prihajajo v ospredje. Tak primer je recimo Celje.

Težava je tudi v tem, da v Slovenijo prihajajo odsluženi igralci, takšni, ki so že bili tu, dalj časa poškodovani in tako dalje. Tistih vrhunskih, ki bi dali dodano vrednost, praktično ni. Izjema je recimo Volaš. Za nekatere igralce še nikoli nisem slišal, pa so prišli v Slovenijo s takšnim pompom, kot da so Messiji ali pa Ronaldi. V svetu posla je tako, da kar je poceni, po navadi ni dobro. Lahko imaš srečo pri enem, da pa boš dobil deset super kakovostnih igralcev, za katere ne daš nič denarja, resno dvomim. Klubi mašijo luknje, ki nastajajo z odhodi nekaterih igralcev v tujino in potem prihajajo neki dvomljivi igralci, ki enkrat ali dvakrat zablestijo, morda pa celo nikoli. Zelo žal mi je Gorice. Sodelovanje s Parmo, prihodi igralcev iz tretje in četrte italijanske lige ter stalne menjave niso Gorici prinesli praktično nič. Res je, da so bili pokalni prvaki, a so zdaj v hudih težavah in v Mariboru v soboto niso bili konkurenčni. Če bo šlo tako naprej, je prihodnost goriškega nogometa pod velikim vprašajem.

Maribor ni edini klub. Je vrhunska ekipa, ki pa je tudi ranljiva, kar se je že pokazalo v jesenskem delu, predvsem ker so morali zaradi igranja v Evropi rotirati igralce. Rezultati niso vselej takšni, kot bi človek pričakoval. Praktično vsak lahko premaga vsakogar. Tako je tudi v slovenskem nogometu. Vsaka tekma je zgodba zase. Napovedovati naprej se ne da, saj bi bili sicer vsi milijonarji na športnih stavah.

O obetih pred sredinim derbijem Olimpija - Maribor v Stožicah

Tamše: Obeta se pravi spektakel, čeprav je imela Olimpija proti Radomljam res izjemno veliko težav. V prvem polčasu je z izjemo dveh priložnosti delovala izgubljeno. Igrala je s tremi klasičnimi napadalci ter Kapunom in Zajcem v vlogi glavnih plejmejkerjev, a igra enostavno ni stekla. Tudi trener Darko Karapetrović je povedal, da ga pred derbijem skrbi precej stvari. A to bo spet neka druga tekma, zato ne gre vleči preveč vzporednic. Poseben naboj bo, upajmo, da bo tudi na tribunah dobra kulisa. Lahko se nadejamo dobre, odprte igre, všečnega nogometa, da bo to res prava reklama za slovensko ligo.

Stare: Moje mnenje je, da je kadrovanje Olimpije na tak način stvar, ki ne pelje nikamor. Olimpija kupuje igralce, ki so prosti na trgu. Mnogi, ki so prišli že v preteklosti, so bili zelo spornih kvalitet, poškodovani, taki, ki več mesecev niso igrali. Takšnih ne potrebuješ, takšni ne morejo dati novega naboja mladeničem, ki prihajajo. Vemo pa, da v Ljubljani je dober mladinski kader, podobno kot v Gorici. Tudi Maribor ima dobre mladince, čeprav v svoji prvi ekipi nima veliko takšnih, ki so prišli iz njihove mladinske šole. Je pa selekcija v Mariboru povsem drugačna: načrtno delo, v slovenskih klubih poiskati mlade talente in jih počasi brusiti. Vsak ima svoj stil, vsaka ekipa ima neko svojo vsebino in karakter. Olimpija je imela že boljše čase, Maribor je imel slabše čase. Gre za cikle. Skozi zgodovino ima vsak klub vzpone in padce, pa najsi gre za Bayern, Liverpool, Barcelono, Maribor ali Olimpijo.

59 igralcev je do zdaj igralo tako za Olimpijo kot za Maribor. Mislim, da je lani na eni tekmi Lige prvakov ali kvalifikacij v mariborski ekipi igralo šest Ljubljančanov. Negativno rivalstvo je plod mojih kolegov, pišočih novinarjev, ki nekako navijajo to struno rivalstva. Mislim, da je znotraj samega nogometa tega negativnega rivalstva veliko manj. Igraš pač za tistega, ki te plača, z vsem srcem in energijo. Ne vem, če je ta negativna energija, ki se ves čas vlaga v te derbije, tista, ki je prava za to izjemno majhno druščino slovenskega nogometa in slovenskega športa na sploh.

O tem, kaj naj naredi Olimpija, da se bolj približa Mariboru

Tamše: Zelo enostavno: Rastoder naj kupi zelo kakovostne posameznike, ki se bodo dobro vklopili v moštvo in za sabo povlekli te mlade talente, ki prihajajo iz ljubljanskega bazena. Naslednja stvar: Olimpija naj zadrži vse te velike talente iz ljubljanskega bazena, ki že nekaj let odhajajo v Maribor. Spomnimo se Interblocka in tako naprej. Vmes je bilo črno obdobje za Olimpijo, počasi se pobira, videli pa bomo, ali sta Rastoderjev način vodenja kluba in njegov način dojemanja nogometa prava, da bi se Olimpija nekoč približala ali dosegla raven, na kateri je danes Maribor.

Stare: Nihče ne hodi v službo zaradi časti. Moraš še položnice plačati, se pravi, da potrebuješ neki zaslužek. Vsakdo bi rad z nogometom nekaj zaslužil, da bi lepše živel. Da pa zaslužiš, moraš nekaj vložiti. Brez vložka ni dobička. Olimpija ima tu še ogromno prostora. Maribor je tu že nekoliko omejen, ker je že ogromno vložil in ogromno dobil. Olimpija pa je za zdaj bolj malo vložila in tudi bolj malo dobila. Gre za večletni proces. Če bi Olimpija želela biti nekoč na ravni današnjega Maribora, potrebuje tri, štiri sezone, da pride z neko novo politiko in novo strategijo na to raven. Ne samo Olimpija, tudi drugi slovenski klubi, ki životarijo.

Tamše: Olimpija mora res potegniti iz svojega bazena vse najboljše, kar ima, potem tudi ne bodo potrebni tako gromozanski vložki v igralce, ki jih pripelješ. Če imaš neko kakovostno domače jedro, ki se razvija, in si tri, štiri sezone potrpežljiv, da dozori za osvajanje lovorik, je to v redu. Mora biti dolgoročna strategija. Vemo, da je Mile Ačimović kot športni direktor v svojem prvem mandatu začel zelo dobro, da je bila kar odmevna prodaja Dareta Vršiča na Dunaj. A se je potem na hitro zapletlo, prekinila se je zgodba, izgubili so kontinuiteto dela, zdaj spet postavljajo na novo. Upam, da bodo zdaj uspešni na dolge proge.

O trenerjih v Prvi ligi TS

Stare: Mene je izjemno navdušil Luka Elsner. Vrhunsko izobražen strokovnjak, nekdanji reprezentant, diplomiral je v Franciji. Tu sta še Celjan Simon Rožman in seveda Jernej Javornik. Vsi trije so vzgojeni načrtno. Vidi se, da obstaja neki novi trend. Ne gre samo od danes do jutri, ampak za dolgoročno strategijo v klubih. Zelo mi je pri srcu pot Celjanov, ki so znali v pravem trenutku vključiti vse svoje potenciale in sestavili čvrsto ekipo za trenutno tretje mesto. Mislim, da imamo doma veliko strokovnjakov, ki niso tisti divji trenerji, ki so odigrali sto tekem v slovenski ligi in zato dobili PRO-licenco, ter niso samo "praktikusi", ki so relativno uspešno ali neuspešno brcali v slovenski ligi. So taki, ki so se tudi teoretično izobrazili in so pravi gospodje na igrišču. Ko pride Luka Elsner na igrišče, vidiš, da je gospod. Ni neki hlevar oziroma kmetavzar iz neke vasi v Banatu, ki je prišel Slovence učit o nogometu. Mislim, da imamo dovolj dobrih strokovnjakov doma.

Tamše: Tej trojici bi seveda dodal še Anteja Šimundžo. Najprej se je moral iti dokazovat malo drugam, da bi Zlatko Zahovič uvidel, da je v njem verjetno že material za vodenje prvega moštva Maribora. Naredil je fantastičen izid. Z izjemno podporo Zahoviča in celotnega klubskega ustroja. Pomembno je, da ima trener resnično podporo, ne da že od prvega dne del vodstva ali navijačev rovari proti njemu. Tako lahko v miru ustvarja. Nihče od teh trenerjev niti ne zahteva rezultata čez noč. Tako je lažje delati. Kar se tiče igre, imajo njihove ekipe rep in glavo. Res vidiš, da deluje sistem. Pridružil bi se Andreju, da so tudi zgled po obnašanju in vedenju, po načinu vodenja tekem in treningov ter načinu komunikacije z mediji. To je res en korak naprej. Tudi z novinarskega stališča gledano je prav lepo delati z njimi.

Stare: Veliki klubi nimajo zaledja samo v kapitalu, ampak tudi v intelektu, pri vodstvu kluba. Poglejmo Fergusona, Ancelottija, Pellegrinija. To so ljudje, ki pridejo v klub z neko izdelano strategijo, z vrhunskim znanjem. Če nimaš podpore, če ljudje vate ne verjamejo, ni nič. Poglejmo Gorico, zmanjka mi črnila v kuliju, da bi zapisal, kdo vse je bil tam trener v zadnjem letu.
O tem, kje so nekdanji trenerji, ki so delovali v Prvi ligi TS

Stare: Svoje obdobje so preživeli. Takrat so bile filozofija, strategija in zahteve nogometa drugačne kot danes, zato so se eden za drugim poslovili. V svojem času pa so opravili svoje.

Tamše: Seveda v Sloveniji še nikoli ni bilo toliko trenerjev z licenco. Smo zelo majhen in zaprt prostor. Slovenski trenerji težko prodrejo v tujino. Mladi val je pritisnil. Z nekaterimi starejšimi strokovnjaki je prišlo tudi do zasičenosti. Vedno pa bodo ostali tisti boljši na gladini in bodo vedno v igri, ko bo kje zaškripalo. Ta trenutek je Darko Milanič praktično pozabljen, nihče ne ve za njega, kaj počne. Verjetno pa bo prišel trenutek, ko se bodo tudi v slovenski ligi znova spomnili nanj.