Po delu pri Olimpiji je deloval v mlajših kategorijah Celja (2004-06) in Brava (2006-11, zadnje leto člani), v sezoni 2011/12 pa je bil trener članov Interblocka, ko so zadnje leto igrali v drugi ligi. Tedaj so pod njegovim vodstvom med drugim trenirali Šporar, Miha Zajc, Amir Dervišević, Gregor Bajde, Blaž Vrhovec in Matic Žitko. "Imeli smo najmlajšo ekipo v drugi ligi. V njej je bilo zelo veliko kakovosti in bili so izjemno perspektivni nogometaši, kar se kaže tudi danes. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo kdo eksplodiral. Izkušnje sta dodala Dejan Grabič in Dejan Robnik," se tistih časov spominja Petrovič.

Pozneje je bil eno sezono vodja nogometne šole v Bravu, s 1. januarjem 2014 pa je prevzel tedanjega drugoligaša Krško. Hitro mu je uspel veliki met in že v prvi polni sezoni za krmilom nuklearcev jih je lani konec maja popeljal v prvo ligo. Tudi tam jim kaže dobro, po dveh tretjinah prvenstva zasedajo deveto mesto z le dvema točkama zaostanka za šestouvrščenim Celjem. Nazadnje so nanizali tri zaporedne zmage. Decembra so ugnali Olimpijo, v prvih dveh spomladanskih krogih pa Rudarja in Krko.

Pomlad ste začeli z dvema zmagama brez prejetega zadetka proti neposrednima tekmecema za obstanek. Najbrž bi si težko zamislili lepši začetek nadaljevanja prvenstva.
Gotovo. Začetek je lep, takšen, kot smo lahko samo upali. Smo pa vso zimo trdo delali zato, da bomo spomladi še boljši in konkurenčnejši, kot smo bili jeseni. Štartali smo zelo dobro, zasluženo zmagali, tudi igrali smo dobro. To pa še nič ne pomeni, samo to, da smo "živi" v boju za obstanek. Nekaj tekem predtem smo bili mogoče že malce odpisani. Do konca nas čaka še 12 zelo težkih tekem.

Nazadnje ste na lokalnem derbiju visoko s 3:0 odpravili Krko. Tudi sami prihajate iz Posavja. Kakšno rivalstvo pravzaprav vlada med vami in Dolenjci na splošno, ne samo v nogometu?
Mogoče je to rivalstvo malce potencirano v medijih. Mislim, da ni nič posebnega, večjega rivalstva ni. Smo si dokaj blizu, pol ure vožnje. Kluba sta se že prej srečevala v nižjih ligah, v preteklih letih oziroma desetletjih. Zaradi skupnega igranja tudi v drugi ligi smo se pogosto merili med sabo. Mislim, da drug drugemu privoščimo uspeh.

Že pred spomladanskim nadaljevanjem lige so iz vašega kluba prihajale optimistične napovedi. Predsednik kluba je dejal, da je obstanek popolnoma realen cilj. Ste bili tudi sami optimist, potem ko ste priprave končali s tremi zaporednimi zmagami?
Po naravi sem optimist. Treba je pozitivno gledati naprej, si postaviti cilj in verjeti. Vemo pa, da so predsedniki in direktorji tisti, ki še malo bolj optimistično gledajo. Ali pa morajo gledati tako. Sam se zavedam realnosti, saj je za nami zelo težka jesen. Imeli smo krizo sredi prvega dela sezone, a smo nato ob koncu jeseni spet imeli več pozitivnih izidov. Težko se je primerjati s drugimi klubi, ko imaš mogoče za polovico manjši proračun kot deveti na lestvici. V ekipi vlada super odnos, trdo delamo, na tem smo gradili tudi v drugi ligi. Pripeljali smo tudi okrepitve. Dokazali smo, da ko smo na maksimumu, se lahko kosamo z drugimi. Do konca se bomo borili, da bi nam uspelo doseči cilj.

Kako zdaj zadržati krivuljo uspehov, da ne bi padla tako kot poleti po uvodnih dveh zmagah? Najbrž so izkušnje dobrodošle.
Poleti smo štartali zelo evforično. Na prvi tekmi s Celjem smo dobesedno pustili srce na igrišču. Lahko bi zmagali Celjani, a nas je naš trud pred polnimi tribunami nagradil. Vztrajal sem, da to ni realnost, da bo v nadaljevanju težko. To se je tudi zgodilo. Vse ekipe, ki so prišle v prvo ligo, so prej ali slej padle v krizo. Tako tudi mi. A smo se izvlekli. Ohranili smo hladne glave in gradili naprej. Ni pričakovati, da bomo zmagovali v nizu, toda prepričan sem, da ne bomo padli tako kot jeseni. Upam, da bomo nevarni za vsakogar.

Kaj bo ključno v boju za obstanek?
Odločati zna marsikaj, nekaj tudi izkušnje. Prav tako psihologija. Včasih se pošalimo, da se je Krško že bojevalo za obstanek v drugi ligi. Na drugi strani je za Celje in Koper boj za obstanek kar šok. V primerjavi z jesenjo bomo morali bolj pridno zbirati točke v gosteh.

Verjetno so za vaš klub najneugodnejše tekme, ki so odigrane med tednom. Do konca sezone vas čakata še dve oziroma tri takšne - v gosteh pri Celju in Zavrču ter doma proti Gorici.
Jeseni smo imeli res težave, zdaj pa mislim, da ne bo več tako. Tudi to bomo spremenili.

Se je lažje pripravljati na tekmece, ki jih zdaj bolje poznate?
Meni ni nič lažje ali težje. 80 odstotkov časa tako ali tako posvečamo razvoju svoje igre. Ekipa je močnejša, zdaj imamo več adutov v rokah. Moštvo je napredovalo, zato je lažje. To je najpomembnejše. Vse preostalo je pa enako.

Kaj vse je bilo treba storiti pozimi?
Predvsem smo sestavljali ekipo, jo poskušali malo prilagoditi in približati drugim ekipam. Največ pozornosti smo namenili kondicijski pripravi in taktiki. Pri tem smo jeseni zaostajali - predvsem kondicijsko, posledično pa tudi taktično ne moreš stvari izpeljati tako, kot bi si želel. Želimo imeti večji nabor taktičnih rešitev, za to smo se tudi prizadevali pozimi. Vsake priprave so obsežne, premor je dolg, dela je ogromno. Že med sezono smo spoznali, da bomo morali nekatere stvari izboljšati. Se je pa težko primerjati z drugimi, če ekipa ni profesionalna in če pol ekipe hodi v službo. Nekatere stvari smo spremenili in naredili korak naprej. Gotovo smo boljši.

Najbrž ste z zmago v zadnjem jesenskem krogu nad Olimpijo dobili prepotrebno mirnost in zalet pred obdobjem zimskih priprav.
Res je, taka zmaga ti da malo zagona za vso zimo. Malo veselja, zaupanja in polet.

Pred sezono ste v enem izmed intervjujev omenili, da niste bili najbolj zadovoljni s poletnimi pripravami, ki so bile celo slabše kot lanske. S čim niste bili zadovoljni takrat?
Premalo časa je bilo in v tako kratkem času se ne da vsega narediti. Štirje tedni so malo že za standardne prvoligaše, kaj šele, če prideš kot novinec iz druge lige. Da ne govorim o vsem zunaj igrišča, organizaciji in tako naprej. Klub se je moral prilagoditi ogromnim spremembam in zahtevam, ki jih postavi nogometna zveza. Podobne težave so imeli vsi klubi. Težko najdemo takšne, ki jim je s trdim delom, in ne na kakšen drugi način uspelo obstati v ligi. Mi bomo poskušali to storiti.

S temi zadnjimi pripravami ste bili popolnoma zadovoljni?
Ja, zdaj je bilo časa dovolj. Naredili smo vse, kar smo želeli. Tudi klub je naredil korak naprej, uprava se trudi, težko pa se je kosati z manjšim proračunom. Trudimo se, da bi razlike "zamaskirali".

Kako so se v ekipo vklopili novinci? Ste imeli kakšne težave pri njihovem vključevanju v moštvo?
Odlično so se vklopili. Zelo načrtno smo iskali igralce. Nismo v takšnem finančnem stanju, da bi lahko izbirali, a dobili smo odlične nogometaše, za katere bi se morali tudi drugi klubi tepsti. So kakovostni in tudi značajsko odlični. Veliko damo na to. V tem pogledu je ekipa odlična.

Lani pozimi, ko ste bili jesenski prvaki v drugi ligi, ste nekje povedali, da bi bilo nesmiselno z novinci rušiti nekatere odnose in razmerja znotraj moštva.
Tudi lani smo si želeli okrepiti ekipo, potem ko smo presenetljivo vodili, a enostavno finančno stanje ni bilo takšno, da bi lahko koga pripeljali. Posojenih igralcev nismo želeli, raje smo sezono do konca oddelali s fanti, ki so osvojili jesenski naslov. Položaj je po svoje zelo spominjal na letošnjega. Uspelo nam je, upam, da nam tudi zdaj uspe podobna zgodba.

Zdaj je konkurenca znotraj moštva okrepljena. Kako so to sprejeli staroselci?
To je v nogometu normalno. Sprejeli so dobro. Če potegnemo črto, smo ohranili večji del ekipe enak. Imamo svoje jedro, nekateri bodo res morda igrali kakšno minuto manj, a ob tem se bodo fantje lahko kaj novega naučili. Novi obrazi prinašajo nove izkušnje, v vsem skupaj pa lahko vedno najdemo negativne in pozitivne stvari. Pogovarjamo se o tem in si prizadevamo za skupni cilj.

Kdo je za vas kot trenerja najpomembnejša okrepitev?
Vsi, nikogar ne bi izpostavil. Vsi so pomembni oziroma pomembna je ekipa. En igralec ne more spremeniti usode ekipe, lahko pa doda svoj kamenček v mozaik.

Kako je prišlo do sodelovanja z Mariborom in njihove posoje štirih igralcev? Ste si jih sami želeli ali so vam bili ponujeni?
Z Mariborom smo v dobrih odnosih. Beseda je dala besedo. Smo novinci, na nekaterih področjih potrebujemo pomoč in da se nekaj naučimo. Maribor je bil zelo odprt, našli smo skupen jezik.

Ste se res šli v času zimskega premora petkrat ali šestkrat pozanimat v Maribor za Dina Hotića, ali je na voljo za posojo? Takšna je bila njegova izjava.
Ne bi o podrobnostih, se pa takšne stvari seveda dogovarjajo v živo.

Kakšen je status treh igralcev, ki spomladi še niso zaigrali - Davida Poljanca, Žige Jurečiča in Dejana Rusića?
Poljanec je proti Olimpiji dobil rdeči karton in mora odslužiti kazen treh tekem. Normalno trenira, je zdrav in se pripravlja, računamo na njega v nadaljevanju. Za Jurečiča velja podobno, slej ko prej bo zaigral. Rusić se vrača po zelo dolgem premoru, po dveh letih. Bomo videli, kdaj bo pripravljen za igranje. Mogoče že kmalu.

Kot novinec v prvi ligi letos iz prve roke spoznavate to tekmovanje. Pred letom in pol ste v pogovoru za našo spletno stran dejali, da je v Sloveniji največji prepad med drugo in prvo ligo v Evropi.
Zavedal sem se te razlike, saj poznam nogomet in igralce. Še vedno sem istega mnenja. Marsikje drugje so tudi nižje lige profesionalne, zato je tudi v pokalu več presenečenj kot pri nas, recimo v Angliji in Franciji. V Sloveniji sta druga in tretja liga malo pozabljeni od vseh, kar po mojem mnenju ni dobro. Tudi tam igrajo perspektivni igralci, ki pa se ne morejo pravilno razvijati. Prepad je prevelik, seveda pa je tudi posledica gospodarskega stanja in vlaganj v šport.

Krško je dokaz, da se vendarle lahko tudi "drugoligaš" enakovredno bojuje med elito.
Na to smo najbolj ponosni. V preteklosti so se nekateri klubi izpada reševali s finančnimi vložki, mi se bomo z delom. Nimamo nobenega botra, da bi nam kaj dal. Naši fantje so res zlati. Dokazujejo, da so sposobni igrati na zelo visoki ravni in da bi bili v kakšnih drugačnih razmerah lahko še boljši.

Kaj je bilo najtežje ob prehodu v prvo ligo?
Težko bi rekel. Po začetku, ki je vedno malo evforičen, sem opozarjal igralce, da bo najtežje po štirih, petih tekmah. Normalno je, da je to težko zdržati. Hitro pridejo porazi, ki te malo dotolčejo. V tisti krizi je težko, saj si prej v drugi ligi navajen zmagovati. Poleg tega se mogoče znajdeš malo na udaru tistih, ki tega ne razumejo. Moraš preživeti in se vrniti močnejši. Mislim, da je nam uspelo.

Lani v moštvu niste imeli nobenega poklicnega nogometaša. Je letos kaj drugače?
Zdaj je že nekaj profesionalcev. Večina fantov se ukvarja samo z nogometom, niso pa vsi profesionalci. Nekateri stiskajo zobe, saj čutijo priložnost in upajo, da jim mogoče lahko uspe oditi kam na boljše. Dvakrat na teden treniramo tudi dopoldne.

Imate karantene pred tekmami?
Ob kakšnih posebnih priložnostih, če se najde kak pokrovitelj. Je pa to bolj izjema kot pravilo. Tudi v soboto bomo odšli v Novo Gorico na dan tekme.

Krško odlično dela z mladimi, kadeti po jesenskem delu prvenstva celo vodijo v prvi slovenski ligi. Kaj je recept za ta uspeh?
Delo in organizacija, pa tudi to, da se v našem klubu združujejo vsi obetavni mladi nogometaši v celotnem Posavju. Tu ni veliko drugih klubov oziroma so manjši in igralce usmerijo k nam. Pri nas je malo več miru kot drugje, kjer si klubi "kradejo" igralce. Brez trdega in strokovnega dela pa ne bi bilo nič. To je najpomembnejše.

Je kakšen igralec iz kadetskega in mladinskega moštva zanimiv tudi za vas?
Cel kup fantov je zanimivih, a jim je zdaj težje ponuditi priložnost kot prej, ko smo bili v drugi ligi, saj se vsaka tekma igra na nož. Trenerji se pogovarjamo in priključujemo mlade igralce na treninge, občasno na prijateljske tekme in tako naprej.

Dobite kakšno čestitko od najuspešnejšega produkta svoje nogometne šole Roberta Berića?
Tudi. Njegov oče je redno na tekmah, vedno navija s srcem in pošilja pozdrave. Tudi Robi, ko je doma, obišče klub in spremlja treninge. Ni pozabil, od kod prihaja, to je tudi njegova velika človeška odlika.

Kaj pa vaš sošolec iz osnovne šole v Brestanici Primož Kozmus, se kaj oglasi?
Ja, sva prijatelja, tudi on nas spremlja in pride občasno na tekme.

Kako se na vaše dosežke odziva lokalno okolje? Je kaj več zanimanja pokroviteljev?
Že lani proti koncu drugoligaškega tekmovanja se je okolje prebudilo. Pokazalo se je, da ima zelo rado nogomet. Zdaj se zanj zanima tudi ogromno ljudi, ki se prej niso. Na finančnem področju se to sicer še ne pozna kaj preveč, a upajmo, da se bo našel še kakšen pokrovitelj in videl priložnost v nogometu. V tujini se tepejo za to, tukaj še čakamo na bum. Mislim, da nekateri ne znajo ali pa si ne upajo.

Kakšen dodaten evro bi lahko po sezoni zaslužili s prodajo katerega izmed igralcev.
Nekateri so res zanimivi drugim klubom. Bomo pa morali na tem področju narediti še veliko in igralce zavarovati s pogodbo. Do zdaj so bili prihodki od prodaje res simbolični, ker igralci niso imeli profesionalnih pogodb.

Za konec še tole: kdo bo prvak?
Težko je reči. Maribor je vseeno Maribor, mislim, da bo Olimpijo še ujel. Za prvenstvo je dobro, da bo napeto čisto do konca.