Mi smo se z njim pogovarjali pred derbijem, ko je vlogo favorita pripisal klubu, katerega nepogrešljiv del je bil 13 let. Na koncu se ni razpletlo po njegovih željah. A najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance ni spregovoril le o tem srečanju, temveč je beseda tekla tudi o vlogi superdedka, fenomenu nogometa v Sloveniji, prihodnosti nogometa in tem, kje se vidi v prihodnosti.

Zlatko Zahovič, dobre tri mesece niste več športni direktor Maribora. Kaj zdaj počnete?
Zdaj uživam v prostem času, brez pritiskov, brez stresa, brez zmag, brez porazov, tako da se res odlično počutim.

Koliko se je spremenilo vaše življenje?
Ogromno, na pozitivno. Saj ne da je bilo prej kaj negativnega, ampak življenje ni samo šport, ni samo nogomet, in res želim uživati v tem trenutku. Verjemite, da šele zdaj nekatere stvari vidim drugače, tudi pri ljudeh, ki me obkrožajo, in smo zdaj zelo srečna družina. To ne pomeni, da smo prej imeli težave, ampak zdaj smo res srečni.

In uživate v vlogi superdedka.
To pa ja! Mislim, da je na to primarno vlogo vsak človek ponosen, tako kot sem tudi jaz.

Zdaj ste tudi, kot si sami pravite, upokojenec. Ste z odhodom iz Ljudskega vrta dosegli svoj namen?
Vsekakor. Trinajst let sem bil v nogometu v tej vlogi, in to v svojem mestu in svojem klubu, kjer je vse skupaj še toliko težje. Ogromno je bilo prelepega, seveda tudi manj lepega, ampak želim ohraniti spomin samo na lepe trenutke. Namen je res dosežen, kajti zdaj vidim še drugo plat življenja, tako da mislim, da je bil to res zadetek v polno.

Bilo je veliko lepega, pa tudi manj lepega, ste dejali. Kaj vam je kot športnemu direktorju najbolj ostalo v spominu v teh 13 letih?
Najbolj v tebi ostanejo zapisani lepi spomini, spomini na to, kako nekaj raste in pridejo zmage, vse se vzpenja, pride prava energija. Mislim, da je bilo res ogromno lepega in veliko dobro narejenega.

Kaj je najbolj zaznamovalo vaše delovanje v Ljudskem vrtu, na kaj ste najponosnejši?
Zagotovo na uspehe. Liga prvakov je vrhunec vsega dela, kar dvakrat smo jo dosegli. Mednarodne tekme ti dajo neko večjo veljavo, klubu, igralcem, nam vsem. To je res nekaj posebnega, kajti iz tako majhnega prostora, kot je Slovenija, priti v tako velik kotel in Slovenijo tudi uspešno kontinuirano zastopati – to je res težko.

V težkih trenutkih ste pogosto prevzeli odgovornost, se izpostavili. Zakaj?
Tako sem ohranjal mir tistih, ki morajo biti samozavestnejši kot jaz, kajti oni so vseeno protagonisti vsega tega. To je bila zame najmanjša težava, mislim pa, da je bila to v tistem trenutku preprosto moja vloga. Na koncu pa uspehi povedo, ali je tako prav ali ne, in mislim, da je bilo ogromno uspehov.

Pogovarjava se zelo blizu Ljudskega vrta. S kakšnimi občutki greste mimo?
Verjemite, da z lepimi občutki; z občutki, da je nekaj zraslo. Ko sem tudi kot mladenič hodil mimo Ljudskega vrta, sem šel z dvignjeno glavo, z nasmehom. Tako je tudi zdaj, pri nas Mariborčanih se to ne spreminja.

Koliko ste še v stikih z nekdanjimi sodelavci?
Zelo veliko, kajti 13 let je ogromno. Nekateri odnosi in nekatere stvari so še vedno skupni, ponosen sem na svoje sodelavce. Ne pogovarjamo pa se o nogometu, ampak o vsakdanjih stvareh. Maribor je majhno mesto, vsak dan se srečuješ, ampak beseda res zelo malo teče o nogometu, skorajda nič.

Koliko pa trenutno spremljate nogomet?
Zelo malo. Bolj se pogovarjam z ljudmi, ki so v nogometu. Pogovarjamo se o nogometu, stvareh, ki gredo naprej, razmišljanjih, sam nogomet pa spremljam bolj malo. Nogomet ni bil vedno ravno moja prva misel, ampak je bil moje delo. Nikoli ga nisem toliko spremljal ali bil navdušen nad njim, kot se je morda to zdelo, vsekakor pa sem bil navdušen nad svojim delom v nogometu in sem ga rad opravljal. To pa vsekakor.

Ste pa seveda tudi velik navijač Maribora. Pred nadaljevanjem prvenstva je veliko prahu dvignila vaša izjava, da bo Maribor imel avtocesto do naslova.
Pandemija prinaša povsem druge zakonitosti in te ustrezajo klubu, kot je Maribor. Vse tisto torej, kar Maribor je: ima širok kader, sposobne fante, pet menjav, kar pomeni, da imaš 16, in ne 14 zadovoljnih igralcev, to je zelo pomembno. Če si 32 let v nogometu, lahko marsikaj predvidevaš.

Če bo Maribor osvojil naslov prvaka, boste šli po medaljo?
KO jo bo osvojil, in ne, ČE jo bo osvojil. Seveda, upam, da jo bom dobil, kajti zaslužimo si jo vsi mi, vsak, ki je odigral eno minuto ali pa bil v tem prvenstvu, si jo zasluži, zakaj pa ne.

Ampak pot do ubranitve naslova bo še zelo naporna. Do konca prvenstva bo naporen urnik, dve tekmi na teden. Vijoličasti imajo s takim tempom igranja izkušnje. Je to voda na njihov mlin?
Ves ta urnik, ves ta odmor … Morate vedeti, da si moral imeti v tem premoru igralce pod nadzorom, in mislim, da jih Olimpija in še marsikdo drug ni imela. Maribor ima narejen sistem, v katerem so vsak dan pod nadzorom, se pravi pod nadzorom dela, prehrane in vsega drugega. Trener ima vsakodnevni pogled v igralski kader, v tisto, kar bi fantje morali delati. Je pa res, da fantje že imajo v DNK-ju profesionalizem, česar drugi nimajo, in zdaj pobirajo sadove.

Omenili ste večnega tekmeca Olimpijo, ki je trenutno vodilna ekipa na lestvici, pred Mariborom.
Olimpija je bila zmeraj kakovostna, tu ni dileme. Je velik klub, ob boku Mariboru. Deluje na drugačnih obratih, na drugačen način, kar ji v nekaterih trenutkih koristi. Ampak razmere so se zelo spremenile in vse, kar je Maribor delal in dela, gre njemu v korist.

Maribor je z novim trenerjem Sergejem Jakirovićem na prvih štirih tekmah štirikrat zmagal. Kako ocenjujete njegovo delo?
Zelo pozitivno. Vse prej kot lahko mu je, vendar se vidi, da razmišlja nogometno. Pustil je, da reka teče, ni hotel nič spreminjati. Preprosto: videl je, da mu situacija ustreza, in kot rečemo v športu, ne odkriva tople vode, pusti, da reka teče, in zmaguje.

Ko ste odšli z mesta športnega direktorja, ste pustili dobro zapuščino. Gredo stvari zdaj v pravo smer?
Prehitro je govoriti o tem. Ne trener ne športni direktor še nista imela ne časa ne priložnosti česa storiti. Prehitro je za kakršno koli oceno, pustimo ljudi, da delajo. Želim jim vso srečo, kajti Maribor je naš klub, za Maribor živimo in mu želimo uspehe. In tudi njim moramo želeti uspehe oziroma pravilne odločitve, ki pa so v nogometu vse prej kot lahke. Ko si vsak dan vpet v to, vidiš, kaj je dobro, kaj je slabo, in poskušaš iz tega izluščiti najboljše. Oni še niso imeli te priložnosti, ker še ni bilo prestopnega roka. Takoj po prvenstvu sledi Evropa in imeli bodo zelo malo manevrskega prostora za kaj velikega. Pri tem bo treba biti zelo zelo pameten in, kar je zelo pomembno, imeti srečo.

Časa po končanem državnem prvenstvu in pred novimi izzivi bo zelo malo. Kako se podati v to obdobje?
Tudi o tem sem nekaj razmišljal, ker so prišla nova evropska pravila. Evropa je nekaj posebnega, za evropska tekmovanja moraš biti zelo dobro pripravljen, sploh psihološko, imeti srečo v žrebu in se prilagoditi na nove razmere, ki prinašajo eno tekmo. Maribor je na prvih dveh favorit, na drugih dveh ni, če se mu seveda uspe prebiti do tja. Na eni tekmi se lahko marsikaj zgodi; tu je lahko velika zanka in je treba biti zelo previden. Največ pozornosti je treba nameniti svoji ekipi in dobro analizirati nasprotnika. To sem sam vedno počel in mislim, da bodo zdaj tudi, ker so izkušeni ljudje, bistveno pa je, da ne smeš tvegati. Kadar je tako, ko ti uspe tveganje zmanjšati na najmanj, takrat greš lahko iz kola v kolo.

Maribor ste v zadnjem obdobju zapustili trije, ki ste imeli bogate izkušnje tudi z mednarodnimi tekmami. Najprej je odšel Milan Pavlin, nato še trener Darko Milanič in vi. Kaj to pomeni za klub z evropskimi ambicijami?
Po mojem mnenju to vsekakor ni dobro. Zdaj ljudje mislijo, da to lahko naredijo bolje oziroma drugače. Se strinjam, vedno je mogoče, to jim želim, pa vendar, izkušnje so izkušnje. Ti si lahko izkušen teoretično, ker gledaš, ker vidiš, ker se pogovarjaš, ampak v tisti uri resnice ali 90 minutah, to pa je nekaj drugega.

Bo Maribor z novim vodstvom drugačen?
Ne bo drugačen, ker so igralci isti. Je pa lahko bolj sproščen, ker je neka druga energija, drugačno razmišljanje. Najpomembnejše pa je, da se sprejmejo prave odločitve, ko pride do rezultatskih trenj. V prihodnosti bomo videli, kako jim bo uspelo, upam, da dobro.

Koliko pa je po prekinitvi drugačno slovensko prvenstvo?
V pandemiji so druge zakonitosti in na to se je Maribor pripravil spontano, sistem je narejen. Mislim, da Olimpija tega sistema nima in zato bolj trpi. Celje poskuša, glede na vložke so fenomen. Nogomet je odvisen od financ; kadar so finance na razpolago, je vse lažje, pri nas je vse to zelo obskurno. NK Maribor, hvala bogu, finančno stoji vrhunsko, zato pa po pandemiji tudi dosega dobre rezultate. Vse je odvisno od financ. Glede na vložke je nogomet v Sloveniji fenomen!

Zdaj je prihodkov manj tudi od prodaje vstopnic, saj je na tribunah le omejeno število gledalcev, na nekaterih stadionih jih sploh ni. Kako prazne tribune vplivajo na igralce na zelenici?
Ko gre igralec na igrišče, najprej pogleda proti tribuni, na kateri so zvesti navijači. To ga kratko malo dela pomembnega, zanje se igra, želi se jim pokazati. Ampak tako kot sem rekel, igralci Maribora imajo ta profesionalni DNK, ki smo gradili leta, in se bodo znali priključiti tudi na to drugačno energijo. Tudi v športu pa je treba upoštevati vsa ta pravila, zdravja si vsi želimo in si ga zaslužimo. Ampak zanj je treba nekaj narediti in treba je to upoštevati.

Kakšen je zdaj vaš odnos z navijači Maribora Violami?
Krasen. Mislim, da se navijači, ki spremljajo NK Maribor, zavedajo lepih trenutkov in hvaležen sem jim za vsako lepo besedo.

Ko ste zapustili NK Maribor, so vas številni že videli v Kopru. Tudi s predsednikom kluba ste se že pogovarjali.
Pri tem ni bilo nikoli nič konkretnega. Bile so vljudnostne besede, Koper je kot mesto že krasno, klub je urejen, ima odlične ljudi, ki ga vodijo. Če bo kdaj kaj, kako, zakaj, bo povedala prihodnost, ampak trenutno sem prepričan, da ne, kajti počutim se enkratno.

Vedno ste imeli ogromno izzivov, visoke cilje. Kaj pa zdaj?
Danes ne, jutri pa bo nov dan.