Prav nekdanji slovenski reprezentant je v tem času v vlogi športnega direktorja vodil klub do najtrofejnejšega obdobja svoje zgodovine.

Vsaj nekaj simbolike je bilo v dokončnem razhodu Maribora in Zahoviča. Na petek 13. se je v 13. letu uradno končalo sodelovanje med klubom in direktorjem, ki je odločilno prispeval k novi, najuspešnejši eri mariborskega kluba. Da je ironično in skladno, da se tako rekoč sočasno ustavlja tudi nogomet v Sloveniji, so ugotovili Zahovičevi goreči privrženci.

Čeprav bi pogled na lestvico in zadnje rezultate, ki so sprva povzročili odstop trenerja Darka Milaniča, na prvo žogo dal misliti, da je za ločitev kluba in Zahoviča kriva slaba forma vijoličastih, pa je ta le kaplja čez rob.

Da odnosi med Zahovičem in Milaničem že nekaj časa niso bili takšni kot v prvem Milaničevem mandatu oziroma na začetku drugega, je bilo jasno že dlje. Prav tako so iz kluba v zadnjih letih na mesečni bazi uhajale govorice o razrahljanih odnosih športnega direktorja z bolj ali manj vsemi pomembnejšimi akterji delovanja kluba z Mladinske.

Podpora Zahoviču znotraj kluba in zunaj njega je bila na preizkušnji ob vsaki dosedanji aferi. Ko je julija 2013 odšel prvič, so ga nazaj v mesto ob Dravi s peticijo in plakati klicali navijači. Aprila 2016 po izmenjavi SMS-ov z Agimom Ibraimijem in marca 2018 po razvpiti tiskovni konferenci po tekmi s Krškim in ob drugih priložnostih ga je, včasih hitreje, drugič počasneje, venomer zaščitil klub.

Tokrat je Zahovič očitno sam predlagal konec sodelovanja. Po skoraj 13 letih se zdi, da je v mariborskem klubu prišlo do zasičenosti. Tako znotraj pisarn kot tudi na igrišču se zadeve v zadnjih letih očitno niso prevetrile do ravni, ki bi klub gnala naprej. In bilo bi iluzorno pričakovati, da bo prosperiteta trajala v nedogled. Čeprav je bil prav Zahovič najodgovornejši za preobrazbo kluba, ki je pod njegovim vodstvom prehodil pot od skorajšnjega bankrota do osmih naslovov državnega in štirih naslovov pokalnega prvaka ter rednega igranja v Evropski ligi in Ligi prvakov. V Zahovičevem obdobju je v Ljudskem vrtu gostovala evropska klubska elita.

Srž mariborskega vzpona pa tudi klubskih težav se je vedno vrtela okoli kompleksne osebnosti in robatega modusa operandi Zlatka Zahoviča. Ob njegovem odhodu z Mladinske 29 se poleg vprašanj o tem, kako bodo vijoličasti nadaljevali brez njega, postavlja tudi vprašanje o njegovi prihodnosti. Odgovor o tem pa bodo bolj kot dnevi ali tedni podali meseci. Opazovalci dogajanja v Mariboru pa se tudi sprašujejo, ali so bili priča Zahovićevemu zbogom ali zgolj nasvidenje od vijoličastega kluba. Je to, čemur smo priča, njegovo dokončno slovo ali je odšel, da bi se, tako kot nazadnje Darko Milanič, morda nekoč vrnil?