Namigov, da je podoba našega klubskega nogometa precej slabša ali nižja, če vam je to bližje, kot nam ga želijo predstaviti vodilni v našem nogometu, je vsepovsod na pretek. Zanimivo je, denimo, sedeti na tribuni v mestu, ki niti ni prvoligaško, in poslušati razprave navijačev, ki sedijo pred tabo in jim ni mar, da bi jih lahko vsak trenutek povprašal, od kod jim trditve, o katerih razpredajo med tekmo, ki morda ne nudi vsega tistega, kar so pričakovali za plačano vstopnico.

Kolegi, ki so še precej bolj kot jaz, vpleteni v domače nogometno dogajanje tudi znajo v zaprtih krogih razpredati o marsičem. Izidi se nam marsikdaj zdijo skorajda neverjetni. Na vsak način pri vseh govoricah, ki nam pridejo na ušesa, moramo biti predvsem še vedno pozitivno nastrojeni. Morda bomo zaradi tega izpadli izjemno naivni, ampak ko se izgubi zaupanje v nekaj, kar ti je blizu, potem je udarec zares boleč.

Polovica slovenskih klubov, če ne še več, na najvišji ravni je trenutno v rokah nogometnih mogotcev, ki imajo najmanj dvomljivo, da ne rečemo črno preteklost. Klubi se, zanimivo, v vsakem takem stavku, ne glede na to, kje ga preberejo ali slišijo, hitro prepoznajo. Takoj, ko je le mogoče vsa namigovanja zanikajo in se oddaljijo od njih, toda sledijo znova izidi, ki črna razmišljanja o lepem številu dogovorjenih tekem še dodatno spodbudijo. Seveda je vedno poskrbljeno, da nobena poteza ne pusti niti najmanjših dvomov, da bi jih uporabili kot dokazno gradivo.

Ob vsem je tako razmišljanje in razpredanje krivično do tistih sredin, ki o čem takem nočejo niti slišati in odkrito verjamemo, da so na našem nogometnem prostoru tudi take še vedno prisotne. In prepričani smo, da so v večini. V zadnjih dveh krogih so dodatno razburkali domišljijo tudi pri novih državnih prvakih, saj od trenutka, ko so izvedeli, da so si na rokav prišili novo zvezdico, niso dobili nobene tekme več.

Skoraj nihče ne razmišlja, da gre morda za krizo, ki je, če se malo poigramo z besedami, nastopila pravočasno, ali pa za izgubljen motiv. Vse drugo pa je hitro na jezikih. Tako praznega Ljudskega vrta, kot je bil sinoči, že dolgo nismo videli. Igrati se z ugledom kluba ni najbolje, ampak koliko tega ugleda sploh še je.
Kakšna je vloga osrednje zveze pri tem, tudi lahko le ugibamo. Licenčna komisija za zdaj ni prižgala zelene luči za igralno dovoljenje Kopra, ki je v prisilni poravnavi. Dejstvo pa je, da ima nekaj svojo pravo vrednost in spoštovanje vseh, ali pa vsaj večine, ni dovolj, da je le lepo zavito in dobro vidno na TVzaslonih. Pomembna je namreč predvsem vsebina, in ta je tako klavrna, kot si le redki upajo priznati.