Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance je bil v nedeljo skupaj z Dejanom Djuranovićem in Ivom Milovanovičem gost studijske oddaje na TV Slovenija (celotno si lahko ogledate med videonovicami na desni strani). Spodaj si lahko preberete, kaj vse je povedal voditelju Saši Jerkoviću.
Kot je znano, je Slovenija v soboto na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za Euro 2016 izgubila v Lvovu z 2:0 in bo imela v torek v Ljudskem vrtu težko delo, če se želi prebiti na evropsko prvenstvo v Franciji.
Imate občutek, da v Sloveniji z izidom s prve tekme nihče niti ni pretirano nezadovoljen?
Že rednega dela kvalifikacij nismo odigrali najboljše. Lahko rečemo, da smo v zadnjih dveh, treh letih sorazmerno zelo skromni na igrišču. Velik optimizem, ki je bil prisoten, ni bil ravno na realnih tleh. Pričakovanja so bila bistveno previsoka od tistega, kar lahko v tem trenutku damo. Slika na igrišču v Lvovu je bila podoba slike, ki ne more prinesti nekega dobrega rezultata. Izid 2:0 je glede na stanje na igrišču še dober in še vedno lahko upamo, čeprav vsi, tudi akterji, poudarjajo, da se bo moralo v torek nekaj bistveno spremeniti. Kaj se lahko spremeni, pa bomo videli.

Kako sta lahko dva izkušena nogometaša napravila takšno napako pri prvem zadetku?
Moje mnenje je, da imamo sorazmerno zelo izkušeno ekipo in igralce, ki igrajo že kar dolga leta skupaj. Osnovna postavitev pri prvem golu je bila napačna. Igralcu, ki napada žogo, morata dva igralca varovati hrbet. Postavili nismo osnovnega trikotnika, kar učimo že pri najnižjih kategorijah. Ta odziv je bil dokaj nezrel, stihijski in nenogometni za to raven. Če smo se pripravljali na tekmo, bi morali vedeti, kaj lahko igralec v takšnih trenutkih naredi.

Milivoje Novaković je bil po tekmi kar jezen na soigralce. Kdo bi moral v vezni vrsti prevzeti odgovornost?
Po dolgem času se je spremenil sistem oziroma način igre iz ene tekme v drugo, a ta način ni dal sadov. Prej smo vedno igrali z dvema zadnjima veznima igralcema, zdaj smo prišli na to, da smo imeli tri ali pa samo enega. Ker smo iskali rešitve, kako bi bili v napadu nevarnejši, smo zadaj odprli ogromno prostora. Za privajanje na ta način igre potrebuješ čas in res maksimalno odgovornost na igrišču. Tu naša trojka Kampl-Krhin-Kurtić naloge ni opravila dobro. Na ta način je malce drugače igrati, kot če igraš z dvema zadnjima veznima. Tu je bila največja težava. V prvih 10 minutah smo sicer ustvarili težavo Ukrajincem pri transportu žoge iz zadnje vrste, ker smo imeli spredaj tri igralce, ki so pokrivali prostor, a se nam je čez 10 minut pojavila ogromna praznina tako pri Brečku kot pri Jokiću. Torej točno na tistih igralnih mestih, kjer je tekmec najmočnejši. Tam smo izgubili tekmo.

Se vam je zdelo, da so bili slovenski nogometaši občasno premehki in jim je manjkalo nekaj žara in "ogenjčka"?
Naboj za dodatne kvalifikacije je nekaj posebnega, to je boj za vsak centimeter. Brez "dueligre" tu ne gre. Najprej je treba žogo vzeti, potem lahko igraš. Tekmecu smo pustili, da je lahko zelo hitro prihajal do našega kazenskega prostora, sami pa smo dejansko zelo težko prišli ven. Zelo hitro smo izgubljali žoge. Smo bistveno prenežni, kot celotna ekipa nismo na isti ravni pri agresivnosti. Danes pa brez agresivnosti nimaš nobenih možnosti.

Kako lahko Valter Birsa, Josip Iličić in Kevin Kampl tako dobro igrajo v svojih klubih in zakaj tega ne pokažejo v reprezentanci?
Na to vprašanje zelo težko odgovorimo. Stvar je v tem, da imamo vsi velika pričakovanja, veliko debatiramo o tem in tudi že morda najdemo odgovore, a ko pride tekma, imamo vedno velike težave. Lahko rečemo, da imamo tri zelo podobne igralce. Vsako tekmo jih na igrišču razporedimo drugače, ker iščemo položaje, kjer bi prišel do izraza njihov optimalni učinek. Na koncu smo vedno malo razočarani. To so igralci, ki igrajo v težkih ligah in bi morali nositi glavnino bremena, a je njihov učinek dokaj skromen v primerjavi s tekmeci. Strokovni štab mora postaviti neke zadeve na neko drugo raven, da bo učinek teh igralcev večji, kajti za reprezentanco je to premalo.

Kako se lotiti tekme v Mariboru?
Na povratni tekmi ne izhajamo iz izida 0:0, ampak imajo gosti veliko prednost. Napadalneje, kot smo se postavili že v Ukrajini, ko smo Iličića postavili popolnoma v špico, Birso pa za napadalca, v naših kombinacijah že težko napravimo. V tistem trenutku v obrambi odpremo ogromno prostora. Težava naše igre v napadu ni od včeraj, ampak imamo težave že dve, tri leta. Lani smo ugotavljali, da skoraj nismo imeli priložnosti, v kvalifikacijah smo imeli veliko težav z ustvarjanjem priložnosti in tudi v soboto smo bili zelo skromni v priložnostih. Zelo težko je reči, da se bomo čez noč obrnili. Ne glede na izid v Lvovu imamo lahko celo več zaupanja v obrambo kot v napad. Angležem in Švicarjem smo resda dali dva zadetka, toda iz dveh akcij. Ko v nekem trenutku zelo veliko vlagaš, lahko tudi zelo hitro veliko izgubiš. Mora pa seveda še vedno obstajati optimizem.

Vsakič ko smo v Ukrajini prišli pred njihovo zadnjo vrsto, se je nekaj zgodilo. Torej mora biti naš cilj, da prihajamo čim prej do žoge. Biti moramo izjemno agresivni na sredini igrišča, onemogočati njihovo igro in poskušati spraviti žogo čim prej v napad. To je neki recept. Nimamo veliko časa, da šahiramo po igrišču. Nekih velikih rešitev znotraj reprezentance tudi nimamo. Prvih 11 je bilo v Lvovu na igrišču. Iskali smo le položaje igralcem, kje bi lahko čim bolje delovali. Ukrajinci so v obrambi izjemno zaprti, ko so zgoščeni, jih je zelo težko prebiti. To smo videli v zadnjih 20 minutah, ko so se postavili nekoliko nazaj. Mi smo lahko igrali okoli kot rokomet, a nismo prišli do predložkov, globine, do kazenskega prostora. Takšna igra nas čaka v Mariboru. Moramo jih raztegniti, da pridemo na bočne položaje in do zaključnih strelov. Potrebujemo bistveno več strelov, kot smo jih imeli do zdaj na skoraj vseh tekmah.

Kje je mesto Iličiću?
Iličić je igral že na veliko mestih. Najraje igra na desni strani, imamo pa dva podobna igralca, ki oba rada igrata na desni strani. Kako jih razporediti? Te težave v zadnjih letih nismo rešili. Tudi Iličićeva igra za napadalcem je lahko zelo težka, glede na to, da so oni tam najbolj gosti. Torej ne bo prišel toliko do izraza. Tam bi lahko bil tudi Kampl, rad bi to bil, a ne morejo biti vsi tam. In tudi Birsa. Težava je, da teh treh igralcev nismo znali vkomponirati v sistem igre.