Irec je v svoji bogati karieri igral za Nottingham Forest in Manchester United in bil tako priča delu dveh trenerjev, ki sta silovito zaznamovala angleški nogomet. To sta bila Brian Clough, ki je s Forestom dvakrat stopil na evropski prestol in Manchester United, ki v 90-ih letih ni imel konkurence na Otoku.

Morala v Sunderlandu je bila na psu
Junija lani se je uradno poslovil od nogometa, konec avgusta pa je že prevzel drugoligaša Sunderland, ki je bil v katastrofalni formi. Sezono poprej so črne mačke v elitni angleški ligi osvojile le 15 točk, kar je daleč najmanj v zgodovini Premier Leaugue. Slabo vzdušje se je nadaljevalo tudi na začetku druge lige, saj je Sunderland izgubil prvih pet tekem. Predsednik kluba Niall Quinn je kmalu ugotovil, da sam ne bo moral opravljati dvojne vloge, zato se je obrnil na rojaka, ki je že med igralsko kariero zatrjeval, da ga vleče v trenerske vode.

A nihče ni verjel, da bo irski buldog uspel tako kmalu. Stavnice so bile prepričane, da v moštvo poražencev ne bo uspel in se bo poslovil že pred božičem. A Keane je začel svojo zgodbo. Izkoristil je poznanstva pri Unitedu in Celticu (kjer je igral zadnjo sezono) in v klub do konca prestopnega roka pripeljal šest igralcev (med njimi tudi nekdanjega soigralca Dwighta Yorka).

Do praznikov v varnih vodah, nato sanjsko novo leto
Ob božičnih praznikih je bil Keane še vedno na klopi Sunderladna, ki je ušel dnu lestvice in se zasidral na 14. mestu. V januarskem prestopnem roku se je zahvalil šesterici igralcev in v klub pripeljal nove in mlade igralce, ki v drugih sredinah niso imeli veliko priložnosti za dokazovanje. Po novem letu je nanizal serijo 17 tekem brez poraza (15 zmag in 2 remija) in klub popeljal povsem do vrha in krog pred koncem že zagotovil napredovanje v Premier League.

V moštvo je vnesel zmagovalni duh, da lahko zmaguje, a za to je potrebno neprestano delati in verjeti v uspeh. Zato ni presenetljivo, da je Sunderland kar nekaj zmag dosegel z zadetki v zadnjih desetih minutah.

Na klopi zna obvladovati živce
Kot trener deluje mirno in neagresivno. Na svoje igralce med tekmami ne kriči in o njih javno vedno govori spoštljivo. Vseeno pa da vedeti, da je moštvo vedno na prvem mestu. Trojica standardnih igralcev je pred odhodom na eno izmed tekem zamudila za nekaj minut, Keane pa jih kazensko posedel na klop.

Stadion poln, prihajajo tudi Irci
Na začetku prvenstva je na domače tekme hodilo približno 25.000 gledalcev, ob uspehih pa so se vrnili, saj je Stadium of Light pogosto razprodan, saj sprejme 49.000 gledalcev. Zanimiv je tudi podatek, da je letalska družba Ryanair ob koncu tedna, ko so na sporedu ligaške tekme, povečal promet iz Dublina na letališče v bližnjem Newcastlu, saj naj bi imel Sunderland (zaradi Keana samega) veliko navijačev iz Irske.

Med elito kaj več kot le obstanek
Roy Keane je znan po tem, da želi zmagovati in le sodelovati (zato se je večkrat sporekel z vodstvom irske nogometne reprezentance, ki naj bi bilo premalo ambiciozno). Pred začetkom nove sezone napoveduje, da njegov cilj ne bo le obstanek v elitni angleški ligi, ampak čim boljša uvrstitev, kar je v zadnjih dveh letih dvema novincema lepo uspelo (Wigan je bil lani deseti, Reading pa je v letošnji sezoni sedmi in se celo bori za uvrstitev v Pokal Uefa).

Vodstvo kluba je pred novo sezono obljubilo močno finančno inekcijo, številna poznanstva pa Keanu omogočajo, da se bo pred novo sezono dobro okrepil. Mediji špekulirajo o mnogih imenih, omenjajo se tudi Diego Forlan (Villarreal), Thomas Gravesen (Celtic) in David Nugent (Preston), ki je pred dnevi debitiral v članski reprezentanci z zadetkom proti Andori.

Slavko Jerič