V razmerah, v katerih trenutno deluje slovenski moštveni šport, so Mariborčani na svoj stadion pred svoje privržence znova pripeljali vsaj delček tistega, kar ponuja nogometna elitna druščina. Ali je po neodločenem izidu s slovitim Celticom še upati, da bo do božiča v Ljudskem vrtu še mogoče slišati omenjeno himno, ki prinaša tudi začetni kapital pri osmih milijonih evrih? Mariborski strateg Ante Šimundža, ki je pred poldrugim desetletjem s svojim golom z Lyonom poskrbel za Ligo prvakov pod Kalvarijo, je po tekmi poudarjal, da imajo slovenski prvaki aktiven izid. In to pri 1:1 vsekakor drži. Kaj pa pomeni gol v gosteh na tej ravni tekmovanja, pa Mariborčani vsekakor že vedo. Ob prikazanem in s tem tudi videnem pa morajo biti v taboru vijoličastih pred potjo v Glasgow, kjer so pred štirimi leti odprli nova evropska poglavja, več kot zadovoljni.

Ko je žreb določil, da bo nasprotnik v sklepnem krogu Lige prvakov škotski velikan, so tudi pri nas številni podlegli dogajanjem v prejšnjem krogu, ko se je Celtic osmešil s poljsko Legijo. Pisarniška napaka Poljakov pa je bila povsem pričakovano kaznovana. Celtic je tri tedne po prvi tekmi na Poljskem sinoči deloval povsem drugače in ni nujno, da zgolj in samo zaradi svojega napredka v delu z novim trenerjem. Pri otoških moštvih se menjave na trenerskih mestih ne dogajajo prav pogosto, zato se je vsemu temu treba prilagoditi.

Zanimivo pa je bilo včeraj poslušati tudi škotske kolege poročevalce, ki so skorajda vsi pričakovali precej težjega nasprotnika, kot je Maribor bil sinoči. Ampak kot smo v teh naših jutranjih zgodbah že večkrat poudarili, vreden si toliko, kot na koncu pokaže semafor, igraš pa tudi prav toliko, kolikor ti dovoli nasprotnik. In s tem se je na druženju z novinarji priključil tudi omenjeni Ante Šimundža, ki mu v torek v največjem škotskem mestu ostane še 90 minut dvoboja in upanja, da bo Liga prvakov znova v največjem slovenskem mestu ob Dravi.

Ob zadnjem gostovanju v Glasgowu so bili Mariborčani uspešni, tedaj za Evropsko ligo, ki pa jo zdaj že imajo v svojih nogah - in to že četrtič zapored. In to je že zelo velik uspeh, ki pa ga morda niti ne znamo več ceniti. Pa bi ga vsekakor morali. Mariborčani v največji meri ostajajo zelo redka svetla točka našega ekipnega športa. Je pa seveda veliko vprašanje, kdaj bodo vrata Lige prvakov znova tako blizu, Celtic je namreč ob težavah edinega pravega konkurenta Rangersov daleč od tiste moči, ki jo je imel še nedolgo nazaj. Toda po včerajšnji tekmi je občutek tak, da je škotski prvak, ki je pred nekaj manj kot pol stoletja že pokoril Evropo, bliže svojemu devetemu nastopu v Ligi prvakov kot Maribor drugemu. Ampak počakajmo na torkov večer na Celtic Parku in ne prehitevajmo po desni.