Slovenski nogometaši bodo novembra petič igrali v "play-offu" za uvrstitev na veliko tekmovanje. Trikrat so bili do zdaj uspešni, enkrat ne. Edinkrat se niso veselili leta 2003 proti Hrvaški, ko jih je vodil prav Prašnikar.

"Pojavljale so se zelo podobne težave kot na marsikateri tekmi prej. Ni steklo, v igri smo imeli velike težave. Bolj ko je šlo srečanje h koncu, več težav smo imeli. Sploh zadnjih 20 minut je bilo zelo skrb vzbujajočih. V dodatnih kvalifikacijah bo treba biti bistveno drugačen," je bil odkrit "Prale". "Podobno kot lani ima naša reprezentanca zelo malo igre v napadu in zelo težko prihaja do pravih priložnosti. V določenih trenutkih so fantje delovali nekonkretno, posebej ko so prišli na tekmečevo polovico. Dokler so organizirani oziroma v nekem sistemu igre, delujejo v obrambi zelo primerno, a ko pridejo čez polovico igrišča, stihijsko napadejo. Precej pozornosti dajemo individualnim sposobnostim igralcev oziroma neki intuiciji."

Poskušali šele, ko so prejeli zadetek
Tako Prašnikar kot Dejan Djuranović sta opozorila na pomanjkljivosti na bočnih položajih. "Največ imata žogo oba srednja branilca, od tu pa zelo težko izhajamo ven. Oba bočna igralca bi morala doma proti zelo zaprti varianti Litve vsaj nekajkrat priti do golove črte, ampak nista prišla. Tudi na drugi način po bokih nismo prišli v več priložnosti za zadetek. Kot kaže, nimamo pripravljenega načrta, kako prihajati do organiziranega napada," je dejal "Prale". "Potrebovali bi kakovostne igralce na bokih, da ustvarjamo višek in z žogami z bokov ustvarjamo večji pritisk. V celoti gledano zadnje tekme niso bile prepričljive, primanjkuje nam dodatna kakovost, ki bi jo potrebovali, da bi lahko segli višje," je dodal Djuranović.

Prašnikarja je zmotilo, da se je Slovenija prehitro zadovoljila z minimalnim vodstvom in bila pozneje kaznovana. "Nismo iskali drugega zadetka. Šele ko smo prejeli gol, smo nekaj poskušali, a v tistem trenutku nismo bili več v normalni formaciji. Bilo je nekaj menjav, nikogar nismo imeli več na levi strani. Precej stihijsko smo začeli napadati, težko je dati zadetek v takšnih trenutkih."
Prekinitev poskrbela za izgubo ritma
Po tekmi je bilo tudi veliko vprašanj, koliko je na razplet vplival mrk žarometov v drugem polčasu. Djuranović meni, da je nekajminutni odmor bolj škodil Slovencem. "Mislim, da smo po prekinitvi zaradi mrka izgubili ritem, Litovci pa so takrat izpeljali akcijo za izenačujoči zadetek. V tisti zadnji tretjini tekme nismo delovali kot prej." Ivo Milovanovič je poudaril, da so gostujoči nogometaši med tistim premorom nekoliko zadihali in v zadnji del tekme vstopili bolj sveži, kot bi sicer.
Valter Birsa o vplivu prekinitve na končni izid ni želel niti slišati: "Ni bilo groze, mogoče je vzelo malo koncentracije, a je bilo za obe ekipi enako. Malce presekala nas je tista 11-metrovka." Bojan Jokić je prav tako izjavil, da mrk ni vplival na dogajanje na igrišču: "Ogrevali smo se in si podajali žoge, da smo ostali ogreti. Prvič smo zadeli v pravem trenutku, v drugem polčasu bi morali še enkrat. Nismo bili pravi. Litovci so fizično zelo padli, imeli so krče, takrat bi morali stisniti in zadeti še enkrat."

Ilić: Težko se sprijaznim z 11-metrovko
Seveda se je po tekmi razpravljalo tudi o obeh rokah za strel z bele točke. Nesrečnik v slovenski reprezentanci je bil Branko Ilič. "Ne da mi miru in težko se sprijaznim s tem, da je sodnik pokazal na 11-metrovko. Na dresu se vidi odtis žoge, pokazal sem ga tudi sodniku. Ko sem jo hotel udariti z glavo, me je zadela v ramo. Poleg tega žoga ni šla proti golu, v nasprotju z za nas dosojeno 11-metrovko, ko je roka ustavila žogo na poti proti vratom. Ob vsem tem po predložku za mano ni bilo blizu nobenega igralca."
Celotno studijsko oddajo si lahko ogledate v zgornji videonovici na desni strani.