Je druga najstrožja v zgodovini svetovnih prvenstev: 9 reprezentančnih tekem, 4 mesece brez igranja. Strožjo kazen kot Suárez je leta 1986 v Mehiki prejel Iračan Samir Shaquer, potem ko je pljunil kolumbijskega sodnika Jesúsa Díaza. Eno leto ni smel igrati. Eno tekmo manj (8) pa je FIFA leta 1994 prisodila Italijanu Mauru Tassottiju v ZDA, potem ko je s komolcem udaril Španca Luisa Enriqueja.

Suárez je bil obravnavan skoraj kot zločinec. Prepovedali so mu včerajšnje kosilo s soigralci in vstop na stadione ter mu odvzeli akreditacijo. S solzami v očeh je ob policijskem spremstvu zapustil urugvajski bunker. Bo pa lahko prestopil – najbližje je Barceloni –, a brez igranja do oktobra.

Urugvajci so se na dogajanje zelo čustveno odzvali. Vidijo zaroto proti reprezentanci. “Krovni mafijci” se bojijo, da bi Urugvaj ponovno, kot leta 1950, dvignil pokal na stadionu Maracana. Vodijo Angleži, ki imajo Suáreza na piki, med drugim zato, ker jih je z dvema goloma poslal domov, pomagajo Brazilci, ki se ga bodo izognili v morebitnem četrtfinalu. V bran nogometaša se je postavil sam urugvajski predsednik José “Pepe” Mujica, ki je tekmo proti Italijanom spremljal na svoji farmi, oblečen v sinjemodri dres z devetko na hrbtu.

Sinoči je z veliko množico na letališču Carrasco v Montevideu pričakoval Suáreza, ki pa ga na koncu sploh ni bilo. “Najlažje kaznujejo nas, ker smo majhni. Naredili smo napako, izločili Italijane in Angleže ter povzročili denarne izgube,” je rekel predsednik.

Twitter je po ugrizu Suáreza s 3 milijoni 300 tisoč sporočili eksplodiral. Na plaži Copacabana v Riu de Janeiru se turisti slikajo pred velikim obrazom Urugvajca z ramo pred zobmi.

Zelo žolčne kritike so letele na urugvajskega predstavnika pri Mednarodni nogometni zvezi in predsednika Južnoameriške nogometne zveze, Eugenia Figueireda, češ da se je prodal osrednji oblasti. Po nekaterih namigih bi brez njegovega posredovanja Suárez dobil leto in pol prepovedi.

Na dan je prišlo tudi število hudih prekrškov v zgodovini mundialov, ki jih je FIFA mlačno kaznovala (1994: udarec s komolcem Brazilca Leonarda Američanu Tabu Ramosu, 4 tekme; 2006: udarec z glavo Zinedina Zidana Marcu Materazziju, 3 tekme) ali pa sploh spregledala (1982: brutalno posredovanje nemškega vratarja Tonyja Schumacherja, ki je poslal v bolnišnico Francoza Patricka Battistona, 2010: brca v prsni koš Nizozemca De Jonga Špancu Xabiju Alonsu v finalu). Urugvajci menijo, da bi morala disciplinska komisija ukrepati tudi proti Brazilcu Neymarju in Francozu Sakhoju zaradi udarcev s komolcem Hrvatu Modriču oziroma Ekvadorcu Mindi.

Sinjemodri so ostali brez enega najboljših napadalcev na svetu, ki sam lahko spravi v obup sleherno obrambo. Z njim v glavni vlogi in z neverjetnim karakterjem so se po slabem začetku prebili do osmine finala. Glasni so bili tisti, ki so želeli, da bi izbrana vrsta odšla domov. Še bolj pa so bili prepričljivi preostali: moramo igrati in jim dokazati, kdo smo. Med vsemi, ki so dvignili glas za Suáreza, pa je bilo izrazito premalo takšnih, ki bi ga opozorili, da je s to nedopustno akcijo oškodoval reprezentanco. Eden redkih je bil Alcídes Ghiggia, heroj Maracane leta 1950.

Podjetje Adidas je prekinilo vse marketinške akcije s Pistolerom do konca mundialov. “Vedenje Luisa Suárez se ne ujema s tem, kar pričakujemo od naših športnikov, zato ga ne sprejmemo.” Med iznajdljivimi, ki so dogodek izkoristili za lastno promocijo, je blestel urugvajski McDonald’s: “Živio, Luis Suárez, če si še lačen, pridi in ugrizni en Big Mac.”

Norvežan je zadel 600 evrov, ker je stavil, da bo Suárez spet grizel. Argentinski športni dnevnik Olé, znan po duhovitih naslovih, pa je o kazni Mednarodne nogometne zveze zapisal: "Zob za zob. V nogometu so grobi udarci z nogami in komolci, čeprav obsodbe vredni, sestavni del kontaktnega športa. Pri tem nihče ne more vreči prvega kamna. Suárez pa je ugriznil že tretjič."

Poteza Urugvajca je zaposlila psihiatre, ki jo pripisujejo težkemu otroštvu izjemnega golgeterja. Njegov oče je družino (mati in šest otrok) v revščini zapustil, ko je bil Luis star 9 let. Po selitvi iz rojstnega Salta v Montevideo je fant začel brcati pri Nacionalu. Obenem si je služil kruh kot občinski pometač in čuvaj avtomobilov. Zelo mlad se je zaljubil in doživel veliki šok, ko se je 13-letno dekle z družino preselilo v Španijo. Začel je piti in opuščati treninge, dokler ga ni trener opozoril, da tako ne gre več naprej. Še bolj je treniral z enim ciljem: čimprejšnja selitev na staro celino. Na prestop k Groningenu je moral čakati tri leta. "Šestnajstletna Sofia se je preselila k meni na Nizozemsko," pravi. Danes sta poročena in imata dva otroka. Potem ko je Suárez leta 2010 ugriznil nogometaša PSV-ja Eindhoven Otmarja Bakkala, so mu svetovali strokovni posvet. Predlog je zavrnil.

Že nekaj dni se je govorilo o remiju med Nemci in Američani, kar bi zagotovilo napredovanje obema moštvoma. Najboljši odgovor na takšne sume so odprta igra, brezkompromisni napad in želja po zmagi. Čeprav je izjemni zadetek Thomasa Müllerja padel v drugi polovici, je bilo prvih 45 minut dinamičnih, odprtih in kljub močnemu deževju dobro odigranih. Izenačujoči zadetek Gane v Brasilii proti Portugalcem je med varovance Jürgena Klinsmanna vlil precej zaskrbljenosti. Še en gol Afričanov bi jih poslal domov. Elf je še naprej imel pobudo in na koncu zmagal. Oboji so napredovali, a ne z remijem. Če so se kaj dogovorili, ni nihče opazil.

Nemci so se v Recifeju prikupili z dresom, ki je zelo podoben tistemu domačega Sport Cluba in tudi Flamenga iz Ria de Janeira, najpopularnejšega brazilskega kluba, ki ima več navijačev kot večina južnoameriških držav prebivalcev. Cristiano Ronaldo je zabil gol, a zanj se je končalo še eno neuspešno svetovno prvenstvo. Pravijo, da je poškodovan, da nima dovolj kvalitetnih soigralcev. Ni edini. Nadaljuje pa prekletstvo dobitnikov zlate žoge, ki se niso izkazali na mundialih (Figo 2002, Ronaldinho 2006, Messi 2010).

Italijani so po izpadu navajali kot enega izmed vzrokov utrujenost svojih nogometašev. Res je, da so izpostavljeni hudemu tempu igranja v ligi, ki zahteva ogromno naporov. Še posebej tistih, ki sodelujejo na vseh frontah. A ne smemo pozabiti, da nosijo večinsko breme bolj ali manj tujci, v veliki meri Južnoameričani. In prav v tem tičijo težave evropskih reprezentanc. Kdo lahko zagotovi, da so Cristiano Ronaldo, Andrea Pirlo in Wayne Rooney bolj utrujeni kot Angel Di Maria, Diego Godin in David Luiz? Pogoste enajsterice brez enega samega domačina terjajo svoj davek. Še posebej takrat, ko se bližajo velika tekmovanja in selektorji nimajo dovolj kakovostnih nogometašev. Tedaj na vrata nogometnih zvez potrka realnost.

Podatek: V skupinskem delu prvenstva je bilo doseženih 136 golov na 48 tekmah (35 več kot v Južni Afriki), najboljše povprečje, odkar na SP-ju tekmuje 32 reprezentanc. Največkrat so nogometaši zatresli nasprotno mrežo z levo nogo, 45-krat, trikrat več kot z desno. Z glavo so zabili 32 golov, iz najstrožje kazni 8, Američan Clint Dempsey pa je zadel s trebuhom. Strelci so bili bolj dejavni v drugem polčasu (62 %), kar tudi razloži rekordnih osem preobratov.

Zgodba: Drugi Slovenec, ki je igral na SP-ju, je bil Srečko Katanec. V Italiji je leta 1990 v jugoslovanskem dresu nastopil na treh srečanjih, proti Nemcem, Kolumbijcem in Špancem v osmini finala. V četrtfinalu proti Argentini zaradi poškodbe ni igral. Dan po tekmi je odpotoval v Ljubljano na operacijo.