Anglija je prvenstvo začela s porazom proti Italiji, zdaj jo čaka Urugvaj na čelu z njegovim soigralcem pri Liverpoolu Luisom Suarezom.

Čaka vas obračun s Suarezom. Kako bo stati nasproti soigralcu iz Liverpoola?
Ne bo lahko, to zagotovo! O Luisu ne morem najti dovolj dobrih besed, zagotovo je med najboljšimi petimi nogometaši na svetu. Raje bi videl, da bi igral z menoj v isti ekipi, kot pa da bo z žogo tekel proti meni, vendar ne morem izbirati. Je igralec najvišjega ranga in zavedam se njegove moči. Vendar pa poznam tudi nekaj njegovih slabosti, ki pa jih ni veliko. Tesno bo.

Vendar pa imate tudi v angleški reprezentanci kar nekaj odličnih nogometašev …
Res je, imamo ogromno mladega napadalnega talenta, kar je izvrstno. Uporabiti bom moral svoje znanje in izkušnje, ki jih imam z Luisom, in jih posredovati soigralcem. Prav gotovo bo on storil enako in soigralcem v urugvajski reprezentanci predal vse "insiderske" informacije o nogometaših iz Premier Lige. In prav to je čar svetovnih nogometnih prvenstev.

Kako razburljivo bo igrati v Braziliji, deželi, ki te avtomatično sili k razmišljanju o nogometu?
Lepšega si ne znam predstavljati. Brazilija se poleg Anglije zdi kot domovina nogometa. Tu so ljudje dobesedno nori na nogomet in občinstvo na stadionih je zelo raznovrstno in zanimivo. Ko igraš v Angliji in se pogovarjaš s tujimi igralci, je zanimivo, kako si vsi želijo zaigrati na Wembleyu, saj so med odraščanjem tega občudovali po televiziji. Vendar pa Maracana pri nas vzbuja enake občutke in igranje finala svetovnega prvenstva na Maracani so sanje številnih nogometašev.

Tudi tekma s Kostariko ne bo prav lahka …
Tudi proti Kostariki se lahko hitro znajdeš v težavah, če greš v tekmo, kot da je ta že dobljena. Le poglejte si, koliko presenečenj je že bilo v zgodovini svetovnih prvenstev. Tako rekoč na vsakem prvenstvu se dogajajo in zagotovo se bodo tudi na tem. Zato moramo biti profesionalni in si na igrišču zagotoviti zmago, ki jo od nas pričakujejo naši navijači, saj se nočemo znajti na naslovnicah iz napačnih razlogov.

Leta 2002 ste svetovno prvenstvo izpustili zaradi poškodbe, ste se pa največjega nogometnega turnirja udeležili v letih 2006 in 2010. Kako posebno je za vas to prvenstvo?
Ob misli, kako grozno je bilo izpustiti prvenstvo leta 2002, je letošnje svetovno prvenstvo še toliko bolj posebno. Nekaterim vrhunskim nogometašem nikoli ni uspelo zaigrati na mundialu, zato je to, da bom zaigral že na svojem tretjem, še toliko bolj neverjetno. Zavedam se, da imam veliko srečo. Čar svetovnega prvenstva je igrati proti najboljšim reprezentancam in najboljšim nogometašem na planetu, sam pa imam tudi veliko željo, da bi se domov vrnil kot eden izmed herojev, kar mi do zdaj še ni uspelo.

Koliko bi vam pomenil uspeh na svetovnem prvenstvu? Bi bil to vrhunec vaše nogometne kariere?
O tem sem večkrat sanjal - verjamem, da vsak nogometaš. Pravzaprav sem bil nekajkrat že blizu sanj, vendar nikoli toliko, kot bi si sam želel. Moje sanje so, da bi v dresu z angleškim grbom zaigral in zmagal v samem finalu. Sama misel, da bi dvignil pokal svetovnega prvaka, je neverjetna. Mislim, da si to zaslužimo, tolikokrat smo se z velikih turnirjev vrnili brez polfinala in finala, tokrat si želim iti stopničko višje. V svoji karieri sem imel nekaj briljantnih trenutkov. Najpomembnejši med njimi je zagotovo osvojitev Lige prvakov z Liverpoolom v Carigradu, vendar pa bi bila osvojitev svetovnega prvenstva nekaj čisto drugega – vrhunec nogometne kariere.

Je letos na vas manj pritiska, kot ga je bilo v zadnjih osmih letih?
Morda. Do neke meje je vedno prisoten, vendar pa mislim, da tokrat ni nekih nerealnih pričakovanj in pritiskov, kar je za ekipo dobrodošlo. Ljudje se zavedajo, česa je ta ekipa sposobna, kaj so naše odlike in kje lahko še napredujemo, in to je dobro. Ujeti moramo pravo ravnovesje samozavesti, a paziti, da nas ta ne ponese preveč.

Če se vam uspe prebiti iz skupine, se boste križali s skupino C. Ste že razmišljali, s kom bi se raje pomerili?
Nisem, vendar tudi to je težka skupina – Kolumbija, Slonokoščena obala, Grčija in Japonska. Prav vse ekipe lahko napredujejo.

Bo to vaše zadnje svetovno prvenstvo? Se boste morda reprezentančno upokojili po koncu prvenstva?
Nikoli ne moreš zagotovo trditi, vendar pa bom leta 2018 star že 37 let. Rad bi igral čim dlje – kar nekaj igralcev je namreč še vedno aktivnih pri 40. Želja po igranju bo najbrž vedno prisotna. Vendar videli bomo, kaj bo najbolje zame, za moje telo in samo igro. Zdaj si želim igranja v Braziliji po svojih najboljših močeh, po koncu prvenstva pa se bom pogovoril s pravimi ljudmi in sprejel odločitev. To ni nekaj, o čemer se odločiš čez noč.

Kaj bi za Anglijo pomenil nastop v finalu svetovnega prvenstva na Maracani?
Noro je samo pomisliti na to, kako bi se odzvali naši navijači. Vem, kako je bilo z navijači Liverpoola v Carigradu. V finalu sta igrali dve ekipi, vendar pa so bile tri četrtine stadiona obarvane v rdečo. In angleški navijači so popolnoma enaki. Prepotovali bi ves svet, da bi lahko videli Anglijo zaigrati v finalu. Ob sami misli na kaj takega se kar naježim.