V madridski četrti Mostoles, kjer je odraščal, ima svojo avenijo, Avenida de Iker Casillas. V štirih letih je kot reprezentančni kapetan dvignil svetovni pokal in dvakrat evropskega. Njegova življenjska partnerica je najlepša španska novinarka, Sara Carbonero. Januarja je postal očka malega Martina. Vse je imel v življenju, dokler ga ni José Mourinho nepričakovano spravil na hladno. Pravijo, da zaradi prevelikega uporništva. Sveti Iker se je vrnil med Zemljane.

Neverjetna posredovanja se tu pa tam še zgodijo, a izraz na obrazu ni več tako samozavesten. In tudi napake so postale sestavni del vsakdana vratarja z baskovskim imenom. Petkov nastop proti Nizozemcem spada med najbolj neposrečene na mundialih. Arjen Robben se mu je kruto maščeval in ga razmetaval kot vrečo. Žoga, ki jo je podaril Van Persiju pred četrtim golom, je spravila na rob živčnega zloma 47 milijonov Špancev. Po zlu je šel tudi rekord brez prejetega zadetka na prvenstvih, 517 minut, ki je še naprej last Italijana Walterja Zenge.

Naslovi španskih časnikov po največjem porazu branilca naslova na SP so bili ubijalski: »Popravite to« (Marca), »Ponižanje« (El Mundo), »Rdeči od sramu« (El Periódico).

Ekvadorski El Universo iz Guayaquila je šel še dlje: »Španski kralj je abdiciral«, brazilski Extra iz Ria de Janeira pa: »Ex-Panha«. Katalonci niso skrivali nasprotujočih si čustev: po eni strani so branili špansko izbrano vrsto, ker je v njej pol ducata nogometašev Barcelone, po drugi pa so ji poraz po tiho tudi privoščili, saj se nimajo za Špance.

Če so Nizozemci mleli, so Nemci želi pohvale z vseh vetrov. S popolno igro, brez izrazitega napadalca – vsi igrajo povsod - so ponižali Portugalce. Thomas Müller, nerešljiva uganka, se je zavihtel na vrh lestvice strelcev, edini s tremi goli. Cristiano Ronaldo je prvo bombo sprožil v sodnikovem podaljšku. Pa še tu se je zgodil Neuer. Rdeči karton Pepeju je dokaz, da pretepači niso dobrodošli na brazilskih stadionih.

V neznosni vročini Salvadorja (Bahia) je med najbolj veselimi na tribunah ploskala kanclerka Angela Merkel. Po tekmi je fantom čestitala kar v slačilnici. Za »selfie« je poskrbel Lukas Podolski. Milijon in pol evrov, ki jih nemška zveza vložila v zgradbo bivališča v Braziliji, se ob takšni igri zdi nepomembna vsota.

Najboljša novica za Argentince je poleg zmage proti zelo dobrim Bosancem »golazo« Lea Messija (povzročil rekordnih 236.171 tvitov v eni minuti), ki je po slabem prvem polčasu, v nadaljevanju pokazal nekaj starih dobrih potez. Taktika 5-3-2 iz prve polovice je padla na preizkušnji. V nasprotju s prejšnjimi selektorji je Alejandro Sabella priznal napako. Ko so se pojavili zvezdniki (Messi, Di Maria, Agüero, Higuain), je zapihal sveži veter. Z vsemi štirimi skupaj Argentina še ni izgubila. Po videnem včeraj med Nigerijo in Iranom lahko Bosanci solidno napredujejo. Vedad Ibišević se je zapisal kot strelec prvega gola Bosne in Hercegovine v zgodovini svetovnih prvenstev.

Italijani že dolgo ne igrajo več tistega dolgočasnega nogometa, ko so napredovali s polgolom razlike. Z Angleži so uprizorili najlepšo tekmo prvega kroga. Svoje razkošno znanje pa je ponovno razkazoval italijanski Rom, 35-letni Andrea Pirlo. V obrambi Azzurrov je zaigral še en »tujec«, Argentinec Gabriel Paletta, ki je bil z Gavči leta 2005 na Nizozemskem svetovni prvak do 20 let (soigralci: Agüero, Biglia, Garay, Gago, Messi in Zabeleta).

Kostaričan Joel Campbell je aprila letos kupil 100 paketkov sličic Panini. Želel se je videti. Zaman. Na Twitterju je zapisal: »100 paketkov in se nisem našel #BadLuckCampbell«. Jezo je stresel nad urugvajskimi »dedki« v Fortalezi. Kdor je spremljal južnoameriške kvalifikacije, ve, da je uspehe iz Južne Afrike povozil čas. Brez Luisa Suáreza so sinjemodri običajna enajsterica. Tabárez vztraja z veterani, ker mladih zamenjav preprosto nima. Sanje o ponovnem Maracanazu ostajajo trenutno na ravni pobožnih želja.

Brazilci so prebili led. Ni jim bilo lahko v Sao Paulu. Za mnoge je bil najboljši Oscar, in ne dvojni strelec Neymar. Hrvatje so tekmo odigrali tako, kot je bilo treba. Trenutki nezbranosti so jih drago stali. Ključna je bila akcija prvega brazilskega gola, ko so na sredini igrišča izgubili tri dvoboje. O sporni sodniški odločitvi je bilo že vse napisano. O japonskem sodniku tudi.

Vedran Ćorluka je tarnal, da jih je delivec pravice nagovarjal po japonsko. Ni čudno, v Braziliji živi največja japonska kolonija zunaj matične dežele, na Japonskem pa največja brazilska skupnost zunaj Brazilije. Sproščeno se je odzval tudi spletni časopis Lancenet: »Pokal je naš, Neymar je naš, Oscar je naš, hrvaški gol je naš in sodnik je tudi naš.«

Razpršilo, ki so ga letos prvič uvedli, se je prijelo. Vsi se strinjajo, da zadeve poenostavlja, da prepreči veliko prerekanj in pridobi čas. Kratka zgodovina: na začetku tega stoletja so Brazilci prvi poskušali z njim, a se je bela črta prekmalu izbrisala. Novi sistem je izumil bivši argentinski nogometni sodnik Pablo Silva. Črto mu je uspelo obdržati minuto. International Football Association Board je novo sredstvo sprejel leta 2012, FIFA pa je konec lanskega leta odločila, da ga bodo sodniki uporabljali na svetovnem prvenstvu v Braziliji.

Takšnega začetka svetovnega prvenstva ne pomnimo: 44 golov v 14 tekmah. Nihče ne špekulira, napadi prevladujejo nad obrambami, goli padajo kot po tekočem traku, tekme so atraktivne. Tribune niso vselej polne, a to nikogar ne moti. Podaje, preigravanja in goli so zasenčili prazne stole.

Podatek: V protinapadu, ki je se je končal s petim nizozemskim golom, je bila hitrost teka 30-letnega Ariena Robbena 37,8 kilometra na uro, 28-letnega Sergia Ramosa pa 31 kilometrov na uro.

Zgodba: V petek, 13. junija, je minilo 40 let od prvega slovenskega nastopa na SP-ju. Leta 1974 je Branko Oblak nastopil na otvoritveni tekmi SP-ja v Nemčiji. Na Waldenstadionu v Frankfurtu sta se Jugoslavija in Brazilija razšli neodločeno (0:0). Oblak je zadel prečko.