eden izmed slovenskih junakov Sočija, drugo veliko športno tekmovanje letošnjega leta, svetovno prvenstvo v nogometu, bo spremljal kot navdušen gledalec. Žan Košir bi uspeh najbolj privoščil Francozom in Brazilcem.
Deskar na snegu, ki je na olimpijskih igrah osvojil dve kolajni, je pred dnevi v družbi skakalcev Petra Prevca in Jake Hvale tudi sam brcal žogo na dobrodelnem dogodku v Goriških brdih. Preberite, kaj nam je povedal o svojem dojemanju nogometa.

Žan, si pogosto vzamete čas za igranje nogometa?
Ko sem bil mlajši, smo ga veliko igrali na ulicah s sosedi, zdaj pa se ga malce izogibam, da ne staknem kakšne poškodbe. Mlajši brat igra pri Triglavu za selekcijo U-15, zato tam malo več gledam, sodelujem in navijam zanj, tako da mi je nogomet na neki način blizu. V Tržiču nimamo kluba, sploh nimamo nogometnega igrišča, a zdaj nam ga obljubljajo, da ga bomo le dobili. To je zanimivo, saj ima po drugi strani naš kraj največ olimpijcev v Sloveniji. Opažam pa, da po olimpijskih igrah vlada pozitivna energija in je več prostovoljnega dela za šport. Bilo je obdobje, ko so od športa želeli vsi samo služiti, ni bilo več prostovoljcev. Tega je manjkalo, zdaj pa ga je znova nekaj več. Tudi sam brezplačno organiziram skupinske vadbe ali kakšno odbojko, da malo vklopimo ljudi, da so čim bolj dejavni.

Boste svetovno prvenstvo podrobno spremljali?
Gotovo si bom pogledal kakšno tekmo, sploh tiste ob 18.00 in 21.00. V veselje mi je spremljati takšna tekmovanja med počitkom. Velemojstri žoge so izjemni, tudi sijajni atleti. Spoštujem njihove sposobnosti in vem, da je konkurenca v tem športu strašna. Nazadnje sem si ogledal finale Lige prvakov. Doma pred hišo smo postavili projektor in povabili kolege. Škoda, ker je Atletico izgubil, saj po navadi navijam za šibkejše.

Za koga boste navijali na svetovnem prvenstvu?
Če malce pomislim, so mi bili vedno najbolj simpatični Francozi, všeč so mi bili njihovi dresi.

Kdo so še vaši favoriti oziroma od koga pričakujete, da bo prišel daleč?
Seveda bi privoščil Brazilcem, da domači spektakel povežejo z uspehom. So zelo pozitivni ljudje. Domačinom vedno želim, da se čim bolje izkažejo. Tu so še Španci, Nizozemci ... Zanimive so mi tudi za nas bolj eksotične ekipe, denimo Južna Koreja.

Kakšen nogomet vam je najbolj všeč?
Vedno sem zagovarjal način, ki ga je imela Barcelona, ker se mi je to zdelo najtežje igrati. S tako velikim odstotkom posesti žoge in zaporednimi podajami brez napak. To zahteva natančnost in osredotočenost. Tudi meni pa zdaj to ni več tako všeč gledat, nogomet se razvija v neko drugo smer. Zanimivo bo videti, kakšen nogomet bo prevladal na svetovnem prvenstvu. Ali bo to bolj igra plesa oziroma koordinacijski nogomet ali tisti "živalski". To je kar gladiatorstvo, mogoče ni več toliko poezije. Res gre na nož, v ospredju so fizične sposobnosti. Ravno zadnjič sem bral, kako hitro nogometaši tečejo z žogo - 30 do 34 kilometrov na uro. Izjemno. Če tega nimaš, danes nimaš možnosti.

Kako ste se sami danes znašli na igrišču?
Bilo je zelo zanimivo. Nogomet mi je všeč zaradi lepo pokošene trave, igra se v zelo naravnem okolju. Nobenih lukenj ni, vse je idealno. Edino malo spolzko je bilo. V igri z nekdanjimi nogometaši sem videl njihove "ekskluzivne" gibe, da so bolj odločni na žogi. Mi smo se postavili malo nazaj, da ne bi bilo kakšne poškodbe.

Zbrane ste najbolj navdušili z dobrim ravnotežjem na sodu.
Ravnotežne vaje imam zelo rad, veliko jih izvajam. Tale sod je bil zelo zanimiv, kar doma bi si ga namestil in malo hodil po njem. Vaje za stabilizacijo, da se razvijejo mišice v trupu in sklepih, so zame zelo pomembne in zanimive. Najbolj zanimiv del treninga. Na deski si v nenaravnem položaju in je treba imeti zelo dobro ravnotežje. Na splošno več časa posvečam kondicijski pripravi kot deskanju. Če nisi fizično "fit", so tu takoj poškodbe. Zato tudi cenim nogometaše. Kljub temu, da jih imajo nekateri za "šminkerje", so fizično izjemni atleti, ki 90 minut šprintajo gor in dol. To je težko.