Fak, ki bo 1. avgusta dopolnil 31 let, se s slovensko biatlonsko reprezentanco v ponedeljek seli na daljše priprave v Francijo. Na novo sezono se pripravlja že od maja, kljub poroki in selitvi v novo hišo v Lescah razmeroma nemoteno. V četrtek je na Fakulteti za šport opravil testiranja telesne pripravljenosti. Tam smo se z njim pogovarjali o začetku priprav in seveda tudi o nogometu.

Že od maja se pripravljate na novo sezono. Vmes ste se tudi poročili, preselili v novo hišo. Kako je vse to vplivalo na počitek po olimpijski sezoni in nato na začetek priprav?
Bolj je vplivalo na počitek kot na priprave. Izpustil sem samo nekaj dni skupnih priprav na Pokljuki. Ampak to je tako blizu mojega novega doma in tako na začetku priprav, da ni bilo ključno, da sem zraven. Ostalo je potekalo dobro. Za mano je nekaj življenjskih prelomnic, ki so pomembne, so pa organizacijsko tudi zelo naporne. Ampak zdaj bo precej lažje. Če imaš te stvari urejene, je življenje nekoliko bolj enostavno. Zdaj živim blizu edinega slovenskega biatlonskega centra, to je gotovo velik plus.

Za vami so dvoje skupne priprave, majske na Pagu in junijske v Hochfielznu. Kako so šle? V Avstriji ste imeli nekaj težav, kajne?
Prve na morju so bile kratke, bolj tako za uvod. Bilo je zelo sproščeno, ampak smo tudi veliko naredili. V Hochfielznu pa sem imel nekaj težav s hrbtom, ki pa so zdaj mimo. Nekaj dni treninga sem moral izpustiti zaradi krča hrbtne mišice, drugače ni šlo. Sem se pa zaradi tega izognil napornemu delu pri selitvi.

Na Fakulteti za šport ste opravili naporne in nepriljubljene teste telesne pripravljenosti. So pokazali posledice izpada treninga?
Ti testi so zelo specifični, na tekaških rolkah tečeš na klančini, ki se ves čas dviguje. Na tekmah ni nikoli tako naporno, saj nobenega klanca ne premaguješ 28 minut in več. Tega pa nikoli ne premagaš. Gre tudi za psihološki test, saj je veliko odvisno od motivacije, od tega, koliko si pripravljen trpeti. Ker še ni narejenega dovolj treninga za moč, je bilo na koncu zelo težko.

Kako gledate na številke, ki jih na koncu dneva dobite na teh testih?
Veliko mi pomenijo. Zdaj sem videl, da sem kljub prej omenjenim težavam s hrbtom v določenih segmentih napredoval. Večje škode ni narejene, tako ali tako pa smo šele na začetku in zamujene ure treninga se da še nadoknaditi.

V ponedeljek se selite v Premagnon v Francijo. Trener Uroš Velepec pravi, da bo zelo pomembno, kako bo šel ta sklop priprav. Primerjali se boste lahko s Švedi, ki bodo prav tako trenirali v Franciji.
Se strinjam. To bo zanimiv sklop dvojnih priprav. Najprej gremo v Premagnon, nato domov, malo na morje. Potem pa nazaj v Francijo, a na drugo lokacijo. Konec avgusta bomo že videli prve rezultate našega dela. Sam menim, da bodo to ključne priprave do zime.

Obvezno vprašanje za to obdobje, zaradi svetovnega prvenstva v nogometu. Koliko spremljate to tekmovanje?
Natančno spremljam hrvaško moštvo, ostale bolj bežno, kolikor dopušča čas. Kot športniku mi je zanimivo spremljati druge športe. Med gledanjem tekem hrvaške reprezentance razmišljam, kako bi jaz postavil in vodil ekipo.

Kako bi torej vi vodili hrvaško reprezentanco?
Pri Hrvaški je velikokrat prišlo do dilem, ali na kakšni tekmi popustiti in v nadaljevanju zato naleteti na papirju slabšega tekmeca. Jaz bi ekipo za vsako tekmo sestavil tako, kot da gre za zadnjo tekmo turnirja. Ampak za zdaj vse poteka super. Rusija bo težek nasprotnik, ampak menim, da ima Hrvaška igralce, ki lahko parirajo katerikoli reprezentanci. So pa Rusi proti Špancem pokazali svoj nacionalni naboj, gotovo se bodo borili do zadnje minute. No, ampak mislim, da jim Hrvaška ne bo dala možnosti za zmago.

Hrvaški navijači ste morda v tem trenutki najbolj veseli, najbolj zadovoljni navijači. Kakšno zadovoljstvo vam prinašajo hrvaški nogometaši? Nogometna evforija vpliva na vas?
Definitivno, takšni smo. Po vojni, še posebej pa leta 1998, je bil nogomet edini šport, ki je združil ves narod. Ima to moč, zato je tudi tako zanimiv in priljubljen. Na Hrvaškem bo za vedno številka ena. Tudi sam ga tako občutim. Ko z ženo skupaj gledava nogomet, je to čisto nekaj drugega. Zdaj, ko imamo veliko dnevno sobo, lahko še tečemo, ko pade gol.

Ko govorimo o hrvaški reprezentanci, se vedno vrnemo v leto 1998. Takrat ste dopolnili 11 let. Kako se spomnite tistega svetovnega prvenstva?
Takrat sem bil na klubskih pripravah na Ugljanu in točno se spomnim tekme za tretje mesto. Po njej smo vsi od veselja skočili v morje, tudi tisti, ki niso znali plavati. Mislim, da je prišel trenutek, ko lahko ta generacija spet poseže zelo visoko. Treba pa je biti previden. Ampak če pogledamo selektorja reprezentance, vidimo, da je zelo miren, ne prepusti se evforiji. Meni je zelo všeč, kako vodi reprezentanco, ima tudi karizmo. Predhodno vse preračuna, premisli, analizira nasprotne ekipe. Res je napočil čas za dober rezultat.

Vaša konkretna napoved za tekmo z Rusijo?
Jaz za vsako tekmo rečem, da bo zmagala Hrvaška, tudi če je na papirju slabša od nasprotnika. Ampak v resnici je težko napovedovati. Tudi takrat, ko moram sam zase. Ampak upam, da presenetijo, tako kot znam presenetiti jaz.