Z nekdanjim hrvaškim nogometnim reprezentantom se je v Zagrebu pogovarjala novinarka TV Slovenija Antonija Ražen.

Veliko nogometnih zvezdnikov, ki igrajo v najboljših evropskih klubih, trije so nastopili tudi na finalu lige prvakov, igra v hrvaški reprezentanci. Kako delujejo na igrišču?
Za veliko igralcev je to zadnja priložnost, že zaradi starosti ne bodo nikoli več igrali na svetovnem prvenstvu. Rusija je zadnja priložnost, da dosežejo nekaj več. Imamo igralce v največjih klubih, kot so Real, Barcelona, Juventus, največji klubi na svetu. Fantje igrajo pomembne vloge. Prav zato smo prepričani, da bi bila Hrvaška letos, če bodo nogometaši igrali moštveno, lahko zelo nevarna in se prebila precej daleč. Seveda bo treba tudi malo sreče, vse se mora iziti. Fante podpirajo tudi javnost in vsi drugi, zato od njih pričakujemo veliko.

Mnogi Hrvaško uvrščajo v širši krog favoritov za najvišja mesta na tem svetovnem prvenstvu. Kako to komentirate, je reprezentanca pripravljena na to?
Fantje so se odlično pripravili in bodo storili vse, kar lahko. Lahko bi jim zmanjkalo malo sreče, toda res so odlično pripravljeni in že dolgo igrajo skupaj. Mislim, da bi lahko na tem prvenstvu dosegli odmeven rezultat. Bomo videli, kaj bo, v nogometu je mogoče vse. Fantje, selektor in drugi iz ekipe morajo igrati tekmo za tekmo in bomo videli, kako bo. Vsekakor imamo odlično reprezentanco. Na Hrvaškem spet vlada manjša evforija. Imamo odlično reprezentanco, igralce iz najboljših klubov, zato smo optimisti.

Leta 1998 je Hrvaška osvojila edino medaljo na svetovnih prvenstvih, v Franciji je bila bronasta. V reprezentanci ste takrat pomembno vlogo igrali tudi vi, kako se spomnite tega prvenstva?
To je del nogometne zgodovine Hrvaške. Nikoli več ni ponovila podobnega uspeha. Imeli smo odlično generacijo, ki bi lahko morda dosegla še več, čisto malo nam je zmanjkalo do finala in morebitnega naslova svetovnih prvakov. Nekaj podobnega pričakujem od te generacije, ki je tudi zelo kakovostna. Uspeh iz leta 1998 je bil morda tudi kar velik pritisk na reprezentanco v zadnjih 20 letih. Kot vidimo, na svetovnih prvenstvih vedno zmagujejo iste države, iste države so v polfinalu. Morda so zato tudi pod večjim pritiskom, toda tega ne govorimo kar tako. Vsi res verjamemo, da imamo odlično ekipo, ki bi lahko presegla generacijo, ki je osvojila tretje mesto.

Ste edini nogometaš, ki je zadetek na svetovnem prvenstvu dosegel za dve različni reprezentanci. Kaj vam to pomeni?
To se je pač zgodilo. Leta 1990 sem v Italiji igral še za Jugoslavijo in dosegel en zadetek, leta 1998 pa sem igral za Hrvaško. Lepo je biti edini, ki je dosegel zadetek za dve različni reprezentanci.

Ob koncu kariere ste eno sezono igrali tudi v Sloveniji, v dresu Olimpije. Še spremljate slovensko ligo, Olimpijo?
Odkar sem selektor Bosne in Hercegovine, spet bolj podrobno spremljam hrvaško in slovensko prvenstvo. Vem, da je Olimpija osvojila prvenstvo in pokal, da so imeli težave s trenerjem, da je Biščana zamenjal nov trener. Spremljam, kolikor lahko. Milan Mandarić je bil nekoč, pred davnimi leti, ko sem igral za Portsmouth, tudi predsednik mojega kluba. Spremljam slovenski nogomet, z Zahovičem sva dobra prijatelja, zato poznam tudi Maribor. Vse spremljam.

V zadnjih letih ste se preizkusili tako v vlogi trenerja kot v vlogi selektorja. Katera služba vam je bolj pisana na kožo?
Tako se je pač izšlo, zadnja tri leta sem bil selektor Azerbajdžana, zadnjega pol leta pa vodim BiH, pogodbo imam za dve leti. Bomo videli, kako bo, toda vse ima svoje prednosti in slabosti. Kot selektor imaš veliko več časa, v klubu moraš delati vsak dan. Preprosto se je vse izšlo tako, da sem spet selektor. To mi ustreza, mislim, da ima Bosna in Hercegovina odlično reprezentanco. Tudi ti igralci igrajo v največjih klubih, tudi tam vlada navdušenje. Tudi mi se želimo uvrstiti na veliko tekmovanje, naslednje bo evropsko prvenstvo.