Manj kot tri desetletja po koncu druge svetovne vojne sta se sredi hladne vojne srečala dva popolnoma različna politična sistema.

Nemška demokratična republika je leta 1974 edinkrat igrala na svetovnem prvenstvu. Na žrebu 5. januarja v Frankfurtu je završalo v dvorani, ko je postalo jasno, da se bodo Vzhodni in Zahodni Nemci srečali prvič v zgodovini. V skupini 1 sta bila še avtsajderja Čile in Avstralija.

Dolga pogajanja za premije v Malenteju
Reprezentanca ZRN je bila nastanjena v športni šoli v Malenteju. Policija in vojska je varovala športni center, saj so se bali novega terorističnega napada, spomin na olimpijske igre v Münchnu septembra 1972 je bil še živ.

Zvezdniki, ki so odigrali številne velike evropske boje, so se v majhnih sobah počutili zelo slabo. Vse skupaj je delovalo kot študentsko naselje. Glavna tema pred prvenstvom so bile premije za naslov svetovnih prvakov. Nogometaši so želeli 60.000 nemških mark za vsakega igralca, če osvojijo domači mundial. Takrat je bilo to zelo veliko denarja. Vodstvo nogometne zveze je bilo proti. Mnogi navijači so predlagali, da premij sploh ne bi smelo biti, saj se v izbrani vrsti igra za čast. Po dolgih pogajanjih so se zmenili, da bodo prejeli 60.000 mark, na koncu pa so jih po vsesplošni evforiji celo 70.000. Pogajalec je bil legendarni kapetan Franz Beckenbauer.

Navijači nezadovoljni kljub uvodnima dvema zmagama
To je vplivalo na predstave na zelenici. V uvodnem krogu je ZRN premagal Čile z 1:0 v Berlinu z golom Paula Breitnerja s 25 metrov. Igra je bila zelo povprečna. Na drugi tekmi proti Avstraliji v Hamburgu so gledalci večkrat zmerjali Beckenbauerja, da igra prepočasi. Izgubil je živce in med igro večkrat nakazal gledalcem, da naj se umirijo. Zmaga s 3:0 ni navdušila, saj so imeli vsi Avstralce bolj za nogometne začetnike, ki so prišli uživat v Nemčijo.

Reprezentanca NDR je premagala Avstralijo z 2:0 v Hamburgu, nato pa je v Berlinu remizirala s Čilom (1:1). V napadu sta igrala Sparwasser in Martin Hoffmann, ki sta 8. maja 1974 popeljala Magdeburg do zmage v Pokalu pokalnih zmagovalcev. Na finalu v Rotterdamu je padel Milan, ki ga je vodil Giovanni Trapattoni, z 2:0.

Vseeno se niso mogli primerjati z zvezdniki Zahodne Nemčije, ki so imeli sijajno generacijo. Dve leti pred tem so prvič postali evropski prvaki. Bayern je tri tedne pred začetkom svetovnega prvenstva prvič osvojil Pokal državnih prvakov (tekmovanje se od sezone 1992/93 imenuje Liga prvakov). Bavarci so na ponovljeni finalni tekmi (prva se je končala z 1:1) v Bruslju ugnali madridski Atletico s 4:0. Dvakrat sta zadela Gerd Müller in Uli Hoeness.

Čas se je med tekmo ustavil na vzhodu in zahodu Nemčije
22. junija 1974 je bilo 27 milijonov Zahodnih Nemcev pred televizijskimi zasloni. Stari in mladi so spremljali srečanje na televizijski postaji ZDF. Tudi v Nemški demokratični republiki se je ustavil čas in ceste so bile prazne.

Na Volksparkstadionu si je tekmo ogledalo 60.200 gledalcev. V prvem polčasu je potekal taktični boj z malo priložnostmi. Najlepšo je po pol ure zapravil Hans-Jürgen Kreische, ki je po podaji z leve strani s petih metrov streljal prek praznih vrat, saj je Sepp Maier pokril bližnjo vratnico. Favorizirani Zahodni Nemci so bili brez idej. Edino veliko priložnost na tekmi je imel napadalec Müller, ki je iz obrata z levico zadel vratnico v 39. minuti.

Selektor Helmut Schön, ki se je rodil v Dresdnu, je v 69. minuti v igro poslal Günterja Netzerja, ki je bil znan kot umetnik na zelenici, ni bil klasični nemški nogometaš. Ni se vklopil v ekipo in na nobeni drugi tekmi tega SP-ja ni igral.

Sparwasser mojstrsko unovčil podajo Hamanna
V 77. minuti je vratar NDR-a Jürgen Croy z roko vrgel žogo na desno stran. Erich Hamann je bil popolnoma neoviran. S polovice igrišča je poslal dolgo diagonalno podajo pred kazenski prostor Zahodnih Nemcev. Sparwasser je pritekel iz ozadja, žoga se je od zelenice odbila in ga zadela v nos. Branilca Horst-Dieter Höttges in Berti Vogts sta bila neodločna, Sparwasser pa je vmes ušel proti vratom in z desne strani poslal žogo s petih metrov prek Seppa Maierja v mrežo. Zahodna Nemčija se po šoku do konca srečanja ni več pobrala.

"Na moji krsti bo pisalo Hamburg 1974 in vse bodo vedeli, kdo notri leži," je povedal Sparwasser.

SP 1974, skupina 1, Hamburg:
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA – NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA 0:1 (0:0)
60.200; Sparwasser 77.

ZRN: Sepp Maier, Berti Vogts, Paul Breitner, Franz Beckenbauer, Georg Schwarzenbeck (68./Horst-Dieter Höttges), Bernhard Cullmann, Uli Hoeness, Wolfgang Overath (69./Günter Netzer), Jürgen Grabowski, Gerd Müller, Heinz Flohe.

NDR: Jürgen Croy, Gerd Kische, Bernd Bransch, Konrad Weise, Siegmar Wätzlich, Reinhard Lauck, Harald Irmscher (65./Erich Hamann), Lothar Kurbjuweit, Hans-Jürgen Kreische, Jürgen Sparwasser, Martin Hoffmann.

Sodnik: Ramon Barretto (Urugvaj)

Lestvica:                          
NDR                3  2 1 0  4:1  5
ZRN                3  2 0 1  4:1  4
ČILE               3  0 2 1  1:2  2
AVSTRALIJA         3  0 1 2  0:5  1

Beckenbauer postal neuradni selektor
Za Zahodne Nemce je bil to zares grenek poraz. Kritike so padale z vseh strani, mediji so jih raztrgali. "Noč po porazu je bila dolga, malo smo spali, spili smo veliko piva, pokadili veliko cigar in se vse pogovorili. Brez trenerjev seveda. Točno tak pogovor smo nujno potrebovali," je povedal Beckenbauer, ki je na list papirja napisal postavo za naslednjo tekmo. Takoj je prečrtal Netzerja, tudi Uli Hoeness je moral na klop. Selektor Schön je vse njegove nasvete upošteval.

Breitner: Če ne bi doživeli tega poraza, nikoli ne bi postali svetovni prvaki
"Schön je vso kariero igral v Vzhodni Nemčiji, tam je odraščal in to je bil največji poraz njegove kariere. Na koncu se je izkazalo, da bi v primeru zmage v drugem delu igrali v skupini z Nizozemsko, Brazilijo in Argentino. Zagotovo bi izpadli, saj nismo igrali dobro," je razlagal Paul Breitner.

"Hitro se je izkazalo, da je bil ta poraz izjemno dobrodošel. Morda je bil to celo najslajši poraz v zgodovini naše izbrane vrste. Če ne bi doživeli tega poraza, nikoli ne bi postali svetovni prvaki. Končno smo se začeli pogovarjati, sprejeli smo prave odločitve. Postali smo enotni. Proti Jugoslaviji smo štiri dni zatem prikazali prvo pravo predstavo na tem svetovnem prvenstvu," se nepozabnih dni pred pol stoletja spominja Breitner.

Nizozemci z izjemnim Cruyffom povozili vse tekmece do finala
V drugem delu je nastopalo osem reprezentanc v dveh skupinah, le najboljši ekipi sta napredovali v finale. V skupini A so bili prepričljivo najboljši Nizozemci, ki so na krilih nogometnega genija Johanna Cruyffa odpravili Argentino s 4:0, Brazilijo z 2:0 in Nemško demokratično republiko z 2:0.

"Nikoli prej in tudi nikoli kasneje se na igrišču nisem počutil tako nemočnega. Nizozemci so bili za nas vesoljci. Že v 10. minuti sem le upal, da ne bomo doživeli poloma," je priznal Sparwasser.

Zmaga nad Jugoslavijo je pomenila zasuk
V skupini B se je Zvezna republika Nemčija prebudila na tekmi proti Jugoslaviji v Düsseldorfu (2:0). Breitner je z izjemnim strelom s 25 metrov zatresel mrežo v 39. minuti, nato pa je bil natančen še Müller iz bližine osem minut pred koncem. Danilo Popivoda je igral vso tekmo, Brane Oblak pa je bil na zelenici Rheinstadiona do 84. minute.

Müller najprej odločil "vaterpolsko" tekmo s Poljaki, nato pa še finale
Sledila je zmaga nad Švedsko s 4:2, pot v finale pa je pomenila zmaga nad Poljsko z 1:0. Tekma je znana kot "Wasserschlacht von Frankfurt“ (vodna bitka v Frankfurtu). Tekma se je začela s polurno zamudo zaradi nemogočih razmer za igro, saj je padlo ogromno dežja. V prvem polčasu sta ekipi odigrali vaterpolsko tekmo, razmere so bile nemogoče. V drugem polčasu je bilo malce boljše stanje, a še vedno neregularno za zdajšnje razmere. Edini zadetek na Waldstadionu je dosegel velemojster Müller z volejem v 76. minuti.

Prav Müller je v 43. minuti odločil tudi finale 7. julija 1974 proti Nizozemcem (2:1), ki so igrali najlepši nogomet na tem prvenstvu, a na koncu olimpijski stadion v Münchnu zapustili sklonjenih glav.

Sparwasser prejel telegram z zahvalo iz Zahodne Nemčije
Finalno tekmo si je Sparwasser ogledal doma v Magdeburgu skupaj z ženo. "Pet minut po koncu finala je zazvonilo, žena je odprla vrata. Poštar je prinesel telegram, ki je prišel iz Zahodne Nemčije. Na njem je pisalo Jürgen Sparwasser, Magdeburg. Nobenega naslova ni bilo, a poštar je seveda vedel, kam mora prinesti ta telegram. Pisalo je "Spari, celotna Zahodna Nemčija se ti zahvaljuje."