Za zdaj namreč njen finančni "fair-play" (FFP), tudi ob posledicah pandemije covida-19, ni zajezil naraščajoče neenakosti, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Po mesecih dogovarjanj bo Uefa dodobra spremenila FFP, ki ga je prvič uvedla leta 2010, da se klubi v lovu na lovorike ne bi vedno bolj zadolževali.

Tudi veliki klubi žrtve plačne inflacije
Osredotočenost nove verzije FFP se bo od zahtev, da imajo klubi urejeno oziroma uravnoteženo poslovanje, usmerilo k omejitvi porabe sredstev za plače, prestope in agente. Ta sprememba s fiksno mejo stroškov bi lahko klube naredila privlačnejše za potencialne vlagatelje, je AFP povedal Raffaele Poli, vodja nogometnega observatorija CIES v Neuchatelu. "Lahko vložiš denar, a ga ne smeš v celoti porabiti za plače in okrepitve," je dejal Poli. Ob tem je nadaljeval: "Tudi veliki klubi so namreč žrtve te plačne inflacije, ki jo sami sočasno krepijo."

Uporaba strategij iz severnoameriških športov?
V dvanajstih letih je FFP marsikateri klub prisilil k čiščenju računov, a njegove omejitve so postale jasne. Zelo bogati lastniki, ki jih ne zanima dobiček, na primer pri Manchester Cityju in Paris Saint-Germainu, katerih lastnik je država, so našli načine, kako napihniti prihodke svojih klubov. Na drugi strani, ko je pandemija v zadnjih dveh sezonah evropskemu nogometu vzela približno sedem milijard evrov, pa je FFP revnejšim klubom pustil le malo prostora za manevriranje. Da bi se izognili valu stečajev, je Uefa leta 2020 nekoliko sprostila pravila FFP, nato pa najavila prenovo finančnega "fair-playa". V načrtu je tudi uporaba strategij iz severnoameriških športov.

Plačne kapice za Uefo nepraktične
Največja liga v ZDA, NFL, ima 32 klubov, pogaja pa se le z enim sindikatom igralcev. Uefa ima na drugi strani 55 članic s precej več kot 1000 klubi in mora delovati v skladu z Evropsko unijo ter nacionalnimi delovnimi in tekmovalnimi zakoni. To pa plačno omejitev ali "salary cap", ki ga uporabljajo v večini ameriških lig, naredi za Uefo nepraktično, piše AFP. Medtem ko Uefa načrtuje podvojitev dovoljenega deficita v treh letih (na 60 milijonov evrov), bo od klubov zahtevala, da omejijo stroške za plače. Ko zdajšnje pogodbe potečejo, se bo dovoljena meja uporabe prihodkov za plače v klubih z 90 odstotkov v letu 2023/24 zmanjšala na 70 odstotkov v letu 2025/26.

Na vidiku tudi luksuzni davek
Uefa prav tako načrtuje luksuzni davek, podobnega, kot ga imajo v baseballski ligi MLB. Klubi, ki bodo porabili več, kot bo dovoljeno, bodo finančno kaznovani, višina kazni bo odvisna od višine prekoračitve dovoljene meje. Ta denar bodo nato razdelili med "pridne" klube. Ker pa finančne kazni velikih klubov mogoče ne bi posebej prizadele, Uefa načrtuje še uvedbo prepovedi prestopov, omejitve posoje igralcev, selitve klubov iz enega v drugo evropsko tekmovanje, prav tako pa tudi kazenske točke v "mini ligaških" tekmovanjih, ki bodo od leta 2024 nadomestila zdajšnje skupinske dele tekmovanj.