Pogreb enega najuspešnejših trenerjev z območja nekdanje Jugoslavije bo v torek v njegovem rojstnem kraju Begeču v Vojvodini. 16. maja leta 1931 rojen Vujadin je bil dolgoletni igralec Vojvodine iz Novega Sada, pri čemer je bil stalni reprezentant Jugoslavije (57 naslovov), s katero je na olimpijskih igrah v Helsinkih 1952 osvojil srebro.

Z Vojvodino prvak Jugoslavije
Po končani igralski karieri, ob koncu katere se je odpravil v tujino in zaigral za Sampdorio in Young Boys Bern, je postal tehnični direktor Vojvodine. Že po dveh letih je s klubom iz Novega Sada senzacionalno postal prvak Jugoslavije (1965/66), pri čemer je bil tudi sotrener moštva. Tri leta je bil selektor Jugoslavije, a je bil leto pred SP-jem v Nemčiji zamenjan, nato se je podal v tujino.

Vrhunec pri Sampdorii, a izgubil veliki finale
Z ADO Den Haagom je leta 1975 osvojil nizozemski pokal, junija 1979 je postal trener Real Madrida in z njim že v prvi sezoni postal španski prvak. Ob še dveh pokalih je kraljevi klub zapustil po treh letih. Vrhunec trenerske kariere je doživel pri Sampdorii (1986-1992), kjer je vodil tudi Srečka Katanca, kateremu je Boškov postal trenerski zgled. Evropski pokal pokalnih zmagovalcev leta 1990, naslov Serie A leta 1991 in dva italijanska pokala je bil izkupiček šestletnega dela v Genoi. V trenerski karieri je tudi dvakrat izgubil finale Pokala prvakov (predhodnik Lige prvakov): leta 1981 z Realom proti Liverpoolu in leta 1992 s Sampdorio proti Barceloni.

Po razpadu nekdanje države je leta 1999 postal selektor okrnjene ZR Jugoslavije in jo popeljal na Euro 2000, kjer se je pomeril tudi s Slovenijo na nepozabni tekmi v Charleroiju (3:3).