Varallo je kot 20-letnik igral v velikem finalu prvega mundiala, kjer sta se na stadionu Centenerio v Montevideu pomerila južnoameriška tekmeca Urugvaja in Argentina. Prav Varello je ob koncu prvega polčasa podal Guillermu Stabileju za vodstvo "gavčev" z 2:1. Ob polčasu so argentinsko žogo zamenjali z urugvajsko, stotisočglava fanatična domača množica pa je zastrašila goste in dvignila "celeste", ki so na koncu slavili s 4:2 in postali prvi svetovni prvaki v zgodovini nogometa.

Premalo pogumni za naslov prvaka
"Z vsem dolžnim spoštovanjem do soigralcev, preprosto nismo imeli zadosti poguma za zmago. Tako kot sem jokal tistega dne, nisem nikoli prej ali pozneje. Še danes, ko se spomnim na ta finale, postanem jezen," se je desetletja pozneje spominjal Varallo, ki se je med legende argentinskega nogometa vpisal kot član Boce Juniors, v katero je prestopil po koncu prvenstva.

Klubski rekord zdržal kar 69 let
Na 222 tekmah za Boco, ki je z njim osvojila prvenstva leta 1931, 1934 in 1935, je "Canoncito" zabil 194 golov, kar je bil klubski rekord, ki je veljal vse do lanskega leta, ko ga je podrl Martin "Loco" Palermo. Leta 1940 se je moral Varello pri 30 letih upokojiti zaradi hude poškodbe kolena.