V slovenski sodniški ekipi so bili njegovi pomočniki Ljubljančan Jure Praprotnik, Robert Vukan iz Gornje Radgone, Mariborčan Slavko Vinčič in Matej Jug iz Čiginja pri Tolminu. Slovenska ekipa je bila ena od treh, ki so sodile na štirih tekmah (Rusija - Slovaška, Švica - Francija, Anglija - Islandija in Wales - Belgija).
To je potrditev dobro opravljenega dela, meni tudi sam Skomina: "Zelo sem zadovoljen. Skupno je bilo na prvenstvu 18 sodniških ekip, vsem je bil cilj ta tretja tekma, ker po skupinskem delu ostane še 15 tekem, torej manj kot ena na sodniško ekipo. Mi smo ta cilj z dvema novima tekmama več kot presegli."

Koprčan je ob tem dodal: "Imeli smo kar zanimive tekme, še posebej zadnji dve v izločilnih bojih. Obe sta bili zelo odprti, prijetni za oko, ni bilo veliko taktiziranja. Vsaka tekma na Euru je sicer zelo pomembna, težko bi rekel, da je bila prva tekma v skupini lažja kot tisti na izločanje. Pritisk je velik, pomembno je biti zelo zbran in se s pritiskom dobro kosati. Mislim, da mi to kar dobro uspeva." V Franciji si je Skomina poleg odsojenih štirih srečanj kot gledalec v živo ogledal še sedem ali osem tekem.

Gleda samo naprej
Reprezentančne tekme ter pomembni obračuni Evropske lige in Lige prvakov so že vrsto let stalnica njegove kariere. Letos bo dopolnil 40 let. Čaka ga še petletna kariera in za zdaj je na dobri poti, da ji doda še kakšen vrhunec, večjega od dozdajšnjih. Najvišji mogoči cilj je seveda finale svetovnega prvenstva, prav tako pomemben pa tudi finale katerega od evropskih tekmovanj. Na koprski Bonifiki se že intenzivno pripravlja na prihajajoče izzive.

"Ne morem živeti od tega, da sem dobro sodil na Euru. Gledam samo naprej, postavljam si enoletne načrte. Gotovo se tudi po sodniški karieri vidim v nogometu, v kakšni vlogi, pa bo pokazal čas," o prihodnosti pravi najboljši slovenski sodnik, ki opozarja, kako huda konkurenca vlada na tem področju. V Evropi je namreč po njegovih besedah približno 400.000 nogometnih sodnikov.

Kolegi, ne tekmeci
V pogovoru s Sandijem Škvarčem za Radio Koper je med drugim razkril tudi, kako so potekale priprave na Euro: "Vsi sodniki smo jih opravili doma, med evropskim prvenstvom pa smo trenirale vse sodniške ekipe skupaj ob pomoči trenerjev, s tem, da so bili treningi primerni pripravi na tekme. Če si bil dalj časa brez tekme, si imel tudi treninge z višjo intenzivnostjo, sicer pa bolj vaje za moč in šprinterske treninge."

Razkril je tudi zanimivost, kako so sodniki izvedeli, kdo je delegiran za posamezno tekmo: "Na Euru 2012 smo za delegiranje izvedeli na skupnem sestanku, zdaj pa kar prek aplikacije WhatsApp na telefonu dva do tri dni pred tekmo. Ni bilo potrebe, da bi se sestajali samo zaradi tega. Sicer pa smo z drugimi sodniki predvsem kolegi, ne tekmeci. V mesecu, ko je na sporedu veliko tekmovanje, je priložnost, da se bolje spoznamo, saj se sicer vidimo le dvakrat na leto na tridnevnih seminarjih, kjer ni veliko časa za druženje."

Nikomur ne dovoli, da bi mu skakal po glavi
Kakšen je urnik sodnika na dan tekme? "Po navadi se dobro naspimo, sledi zajtrk in nato skupna priprava z videomaterialom, ki traja dobri dve uri in kjer naredimo še zadnjo pripravo na tekmo. Posnetke si že prej pogledamo vsak posebej, skupaj pa gremo čez najpomembnejše stvari: pogovorimo se o taktiki moštev, o tem, kdo po čem izstopa, na koga gredo predložki, kdo pretirano vleče za dres, kdo igra z veliko dotiki ... Pripravimo se na najmanjše podrobnosti, ki nam lahko pomagajo med tekmo."

Skomina poudarja, da vrhunske nogometaše poleg izjemnega nogometnega znanja povečini odlikujejo tudi pozitivne osebnostne lastnosti: "Igralci so večinoma zelo spoštljivi, na visoki ravni so tudi glede obnašanja ter spoštovanja soigralcev, trenerjev, sodnikov in drugih udeležencev tekme. Sicer pa nikomur ne dovolim, da bi mi skakal po glavi, da bi izstopal oziroma da bi usmerjal moje delo."

Koprčan pravi, da se na vsaki tekmi trudi biti 100-odstoten: "Pomemben je pristop, da daš svoj maksimum, in si nimaš kaj očitati. Vsi pa delamo napake, tudi sodniki. Na kritike smo tako ali tako navajeni. Morajo pa ljudje vedeti, da je bilo na Euru na tekmah od 35 do 40 kamer in te gotovo vidijo več kot šest sodniških parov oči. Sam po navadi že med tekmo, ko vidim, da sem napačno presodil, igralcu rečem: 'Oprosti, nisem videl.' V večini primerov opravičilo tudi sprejmejo."

Celoten pogovor Sandija Škvarča z Damirjem Skomino lahko poslušate spodaj.

Televizijski prispevek o Skomini v oddaji Primorska kronika