Marjan Mijalović je s svojim spremljanjem tekem postal glavna komentatorska zvezda v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Foto: www.sportsport.ba
Marjan Mijalović je s svojim spremljanjem tekem postal glavna komentatorska zvezda v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Foto: www.sportsport.ba

Raskav glas, poetičnost in doživeto spremljanje športnih dogodkov so novinarja, rojenega v Tuzli, povzdignile iz anonimnosti že na srbski televizijski postaji Sportklub (medtem je prestopil na bosansko komercialno televizijo Hayat), vse pa je zasenčil njegov komentar sobotne tekme, ko je v slogu južnoameriških reporterjev orgazmično slavil vsak zadetek čete Miroslava Blaževića, še posebej prvega Edina Džeka.

Vpitje tudi ob golu Novakovića
Mijajlović, ki mu je bil vzor tudi legendarni Mladen Delić, je zaslovel s komentiranjem tekem nemške Bundeslige, kjer je iz vseh tekem, tudi nižje ligaške, naredil pravi spektakel. Še posebej je slavil vsak zadetek nogometašev z območja nekdanje Jugoslavije. Med drugimi se na spletnih forumih pojavlja tudi zapis o nepozabnem vpitju ob zadetku slovenskega reprezentanta Milivoja Novakoviča na tekmi proti Hamburgu.

Enciklopedija nemškega nogometa
Z leti je postal prava enciklopedija nemškega nogometa, kar mu priznavajo tudi največji strokovnjaki. Je sicer navijač tretjeligaša Carl Zeiss Jene, za katerega drži pesti že več kot 30 let. Poleg čustvenega spremljanja tekem javnost navdušuje tudi njegova razgledanost in poetičnost, ki ne pusti hladnega nikogar. “Salihović slika igro kot nekoč Rembrandt s čopičem,” ali pa “Kdo trdi, da ima Južna Afrika največje diamante? Džeko je največji od vseh,” sta le dve izmed njegovih domislic, ki jih med prenosom “strelja” drugo za drugo, ob tem pa zna vse skupaj postaviti tudi v zanimiv zgodovinski kontekst.

Navdušil tudi s spremljanjem Toura
Poleg nemškega je Mijajlović tudi velik ljubitelj španskega in argentinskega nogometa ter, zanimivo, biatlona in kolesarstva. Prav pri zadnjem je navdušil lani, ko je na srbski televiziji spremljal Tour de France.

Kritikov zelo malo
Navdih za komentiranje, pravi, je dobil pri spremljanju tekem turškega prvenstva v začetku 90. let, pozneje pa so mu v roke prišli tudi posnetki “norenja” arabskih in argentinskih komentatorjev. Ljudje so ob njegovem spremljanju športa navdušeni in tudi na spletnih forumih je zaslediti le malo negativnih kritik. Prava redkost v poklicu, ki je vseskozi na udaru ljubiteljev športa.

R. K.