"Prepričan sem, da noben klub v Angliji ne dopingira svojih igralcev. Stoodstotno sem prepričan o tem," je dejal Francoz, ki topničarje vodi že vse od leta 1996.

Dodal je: "V nogometu se s težavami jemanja poživil ukvarjamo šele v zadnjem času, predtem se o tem ni govorilo. Pomembno je, da javno nastopimo zoper dopingiranje. Zdi se mi pomembno, da tisti, ki nekaj osvoji, to doseže zato, ker je najboljši, in ne zaradi tega, ker jemlje nedovoljena poživila."

Wenger: Uefa sprejema doping
Wenger, ki Arsenal v letošnji Premier ligi uspešno vodi - ekipa z Emiratesa trenutno zaseda vrh prvenstvene lestvice - je znan kot velik zagovornik boja proti jemanju nedovoljenih poživil. Novembra lani je med drugim kritiziral Evropsko nogometno zvezo, potem ko je s štirimi leti prepovedi igranja kaznovala nogometaša zagrebškega Dinama Arijana Ademija. Kazen za nogometaša Francoza ni zmotila, temveč to, da je rezultat (zmaga nad Arsenalom z 2:1) obveljal. "Nogometaša so dobili pri jemanju nedovoljenih poživil, rezultat pa je obveljal. To pomeni, da v bistvu sprejemaš doping kot del nogometa," je še vedno prepričan 66-letnik.

Mutu poglavje zase
Na Otoku so se na nogometnih zelenicah v preteklosti sicer že srečali z dopingom. V sezoni 2002/03 je bil vratar Rushden & Diamonda Billy Turley odpuščen in suspendiran za šest mesecev, potem ko so v njegovem vzorcu našli sledi anaboličnega steroida nandrolona. Podobna usoda je novembra 2005 doletela portugalskega branilca Abela Xavierja, poglavje zase pa je romunski napadalec Adrian Mutu. Ta je nase opozoril leta 2000, ko je iz Dinama iz Bukarešte prestopil v Inter Milan. Tam se ni naigral, zato je kariero nadaljeval pri Veroni in Parmi. Avgusta 2003 je prestopil v Chelsea, dobro leto pozneje (29. oktobra 2004) pa je moral klub zaradi uživanja kokaina že zapustiti. Prejel je 7-mesečno prepoved igranja in 20 tisoč funtov denarne kazni. "Osel gre samo enkrat na led" pravi znani slovenski pregovor, v Mutujevem primeru pa to ne drži.

28. januarja 2010 so v javnost prišli izidi dopinškega testa, ki so ga opravili 10. januarja po tekmi med Fiorentino in Barijem. Tokrat je bil pozitiven na sibutramin, substanco, ki se uporablja za boj proti debelosti in ima lahko zelo resne stranske učinke (tudi smrt).

V Španiji vroče marca 2011
Jemanje nedovoljenih poživil v nogometu je sicer že dlje časa pereča tema, do neke mere tudi tabu. Marca leta 2011 je v Španiji izbruhnila dopinška afera, ko so se pojavila namigovanja radijske postaje Cadena Cope o dopingiranju v vrstah Valencie in Barcelone. Oba kluba sta obtožbe ostro zanikala. Sporno je bilo predvsem sodelovanje z zloglasnim zdravnikom Eufemianom Fuentesom, ki je bil sicer v preiskavi zaradi dopinga v španski atletiki in kolesarstvu. Radijska postaja se je pozneje uradno opravičila za poročanje, a je vztrajala, da so obtožbe o dopingu prišle iz ust anonimnega predstavnika madridskega Reala. Španski državni sekretar za šport Jaime Lissavetzky je tedaj dejal, da je v španskem nogometu vse v najlepšem redu. "Španski nogomet je čist. Strogo sledimo vsem navodilom in postopkom Mednarodne in Evropske nogometne zveze. Za zdaj nismo dobili nobenih zahtev po spremembah pravil, niti od Reala iz Madrida," je poudaril.

Doping tudi v slovenskem nogometu
Primer dopinga na nogometnih zelenicah smo imeli tudi na sončni strani Alp. 26. aprila 2008 je bil Marko Kmetec, nogometaš Drave iz Ptuja, pozitiven na dopinškem testu. Vzorec, ki je bil pregledan v laboratoriju na Dunaju, je nad dovoljeno mejo vseboval efedrin. Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Jernej Klarič je tedaj proti Kmetcu uvedel disciplinski postopek in mu izrekel suspenz, ki je trajal do konca postopka.

Dopinški nadzor od leta 1966
Mednarodna nogometna zveza je leta 1966 skupaj z Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI) postala prva mednarodna športna organizacija, ki je na svojih tekmovanjih (svetovnih prvenstvih) uveljavila dopinški nadzor. Doping je, predvsem zaradi smrti nekaterih športnikov, nekaj let pozneje dvignil ogromno prahu, zaradi česar je nastala ideja o ustanovitvi neodvisne agencije, katere naloga je bila postaviti temelje v boju proti uporabi nedovoljenih poživil. To agencijo danes poznamo pod imenom WADA (World Anti-Doping Agency), nastala pa je pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja.