Ob namigovanju na ustanovitev klubske superlige je poudaril, da je treba najti kompromis med željami klubov in navijačev.

"Veliki klubi hočejo več denarja, navijači pa več izločilnih tekem. Treba je najti kompromis med tem, kaj hočejo klubi in kaj navijači, ki jih je treba vključiti," je dejal 71-letni Wenger, ki se je kot trener najbolj uveljavil pri Arsenalu, ki ga je vodil med letoma 1996 in 2018 in z njim trikrat osvojil državni naslov, sedemkrat Pokal FA in sedemkrat tudi superpokal oziroma Community Shield.

Tudi Arsenal sodi med velike klube, ki si po informacijah, ki zadnja leta vse odločneje pronicajo v javnost, želijo zaprto, elitno superligo, kot ključno leto za korak v to smer pa se omenja 2024, ko potečejo televizijske in pokroviteljske pogodbe za tekmovanja pod okriljem Evropske nogometne zveze.

Fifa skupaj s svojimi konfederacijami, tudi Uefo, katere predsednik je Aleksander Čeferin, ves čas poudarja, da je proti ustanovitvi superlige, pred dnevi pa je v sporočilu za javnost zapisala, da ne podpira takšne lige in da bo prepovedala nastope igralcem na tekmovanjih pod svojim okriljem, če bodo igrali v njej.

To je storila le malce za tem, ko se je v javnosti znašel triurni sestanek med predsednikoma Reala iz Madrida in Juventusa, Florentinom Perezom in Andreo Agnellijem, ki je tudi predsednik združenja evropskih klubov.

Vsak klub naj bi dobil 350 milijonov evrov
Časopis The Times je poročal, da je med klubi zaokrožil dokument, v katerem je začrtan okvirni sistem tekmovanja. V tem bo po predlogu 20 klubov (ti bi še vedno igrali tudi domača prvenstva), od tega 15 stalnih, pet pa se jih bo letno kvalificiralo. Ta petnajsterica (klubov soustanoviteljev) bo po poročanju omenjenega časopisa za udeležbo dobila po približno 350 milijonov evrov na klub. Liga prvakov prinese približno 113 milijonov.

Teh 20 klubov bo po predlogu razdeljenih v dve skupini po deset, vsak bo igral tekmo z vsakim doma in v gosteh. Najboljši štirje iz vsake skupine se bodo prebili v izločilne boje. V četrtfinalu in polfinalu bo prav tako sistem tekme doma in v gosteh, finale pa bo na nevtralnem terenu.

Ali se bo to dejansko zgodilo, še ni jasno, a izjava Fife in njenih podzvez kaže na resno "grožnjo" ustaljenemu sistemu. Tega načenja tudi pandemija novega koronavirusa, ki pa je po Wengerjevem mnenju tudi priložnost, kako bolj vključiti navijače.

Povezanost navijačev večja pri manjših kot večjih klubih
"Zdaj ko jih ni na stadionih, dojemaš, kako so pomembni. To je priložnost za njihovo večje vključevanje," pravi Wenger, ki je postregel tudi s podatkom nedavne raziskave – ta kaže, da je povezanost navijačev večja pri manjših kot večjih klubih. "To pa zato, ker skupno trpljenje ustvarja večjo vez kot pri velikih klubih. Navijaška povezanost pri denimo Arsenalu, Manchester Unitedu, Chelseaju je bila manjša kot pri denimo Sunderlandu, Wiganu ..."

Pojasnil je, da je "moderni navijač tisti, ki navija za svojo reprezentanco in je običajno navijač velikega kluba, šele zatem pa lokalnega kluba, kjer je odraščal". "Kaže, da se lokalna navijaška podpora krči. Če ne bo nič narejenega, bo ta kultura izumrla. Za to pa je treba več denarja. Kako? Prek televizije," je dodal in poudaril, da pa morajo vse to voditi športni interesi in kakovost tekmovanja.

V Sloveniji mladi odidejo v velike klube, kjer pa ne igrajo
Dotaknil se je tudi slovenskega nogometa in dejal, da sta najpomembnejši za preživetje v tej globalizaciji izobrazba, kakovost "skavtinga", prehajanja med starostnimi selekcijami in treniranja. Izpostavil pa je še znano težavo. "Tudi v Sloveniji mladi odidejo v velik klub, kjer pa ne igrajo, izgubijo motivacijo in se posledično ne razvijejo," je še povedal poliglot, inženir in ekonomist.