V Teplicah smo videli dva različna polčasa. V prvem so bili gospodarji na igrišču Slovenci, v drugem Čehi. Razlika, ki se kaže na rezultatu, je ta, da so Čehi eno izmed svojih priložnosti izkoristili, Slovenci pač ne. Po štirih odigranih kolih ima v skupini 3 Slovenija sedem točk. Stanje nikakor ni slabo, vendar pa ne dopušča več nobene napake.

Dober prvi polčas
Izbranci selektorja Keka so tekmo začeli tako, kot je od njih zahteval. Odločno in napadalno. Petnajst tisoč čeških navijačev je v prvem delu igre preglasilo 600 slovenskih. Slovenija je igrala hitro in kombinatorno. Na sredini se je Radosavljevič dobro ujel s Korenom. Dobivala sta dvoboje in večkrat zaposlila prodorna Kirma in Šišiča. Toda žal ni bilo zadnje podaje. Slovenija si je priigrala eno stoodstotno priložnost, ki bi jo moral bolje zaključiti Dedič, in tri velike priložnosti, v katerih pa nogometaši niso dobro kombinirali. To, da je Češka svojo prvo priložnost dočakala šele tik pred odmorom, pove vse.

Slab drugi polčas
Selektor Kek je šel v slačilnico slabe volje. Dobro je vedel, kaj vse je bilo zapravljeno. Tudi novinarji na tribuni nismo imeli dobrega občutka. Čehi preprosto ne morejo več igrati na tak način. In se je zgodilo. Petr Rada je svoji ekipi razložil, da brez tekanja in agresivnosti ne bo šlo. Začeli so delati višek igralca, širiti igro na boke, zmanjšali so prostor. Ob tem je Slovencem zmanjkovalo sape in začele so se pojavljati individualne napake. Kazen je prišla v 62. minuti, ko je zmagoviti gol dosegel Sionko. Do konca se potem več ni dalo storiti ničesar. Kekove menjave niso prinesle uspeha in Slovenija je drugi polčas končala brez enega izstreljenega naboja.

Psihološki padec
Po tekmi smo se vsi spraševali, zakaj je na tej tekmi slovenska reprezentanca imela dva obraza. Pravega odgovora nismo dobili. Fantje so določeno težavo videli v tem, da so po številnih zapravljenih priložnostih podzavestno prepustili pobudo Čehom. Zdi se, da so tudi zdravstvene težave v drugem delu srečanja naredile svoje. Novakovič ni bil pravi. Čehi so sicer nanj izredno pazili, toda videlo se je, da nima svežine. Slovenci po prejetem zadetku niso zmogli več dvigniti ritma igre.

Dolg pogovor v slačilnici
Šport je sestavljen iz vzponov in padcev, ali če hočete, iz zmag in porazov. V katakombah stadiona v Teplicah smo po tekmi dolgo čakali, da so se odprla vrata slovenske slačilnice. Nogometaši so se dobro zavedali, kaj so izpustili iz rok. Vse se začenja znova, pa še Čehi so se vrnili v igro za nastop na svetovnem prvenstvu. Toda razočaranje je minljivo, veseli pa to, da je Slovenija sposobna igrati z reprezentanco, kakršna je Češka. Priložnost za poravnavo računov bo že na naslednji kvalifikacijski tekmi, ko bodo prav Čehi gostovali v Ljudskem vrtu. Slovenci so prepričani, da jih lahko premagajo.

Odločilni naslednji dve tekmi
Naslednji dve kvalifikacijski tekmi bosta ključnega pomena. Slovenija bo konec marca in v začetku aprila 2009 igrala s Češko doma in s Severno Irsko v gosteh. Če bi naša ekipa po teh dveh tekmah še imela stik z najboljšimi v skupini, bi dejansko lahko razmišljali vsaj o dodatnih kvalifikacijah. Bo pa za kaj takega treba doseči več kot le točko. Na naslednji tekmi s Čehi se bosta vrnila Cesar in Komac, kaznovani pa so po novem Šuler, Ilič in Brečko.

Naslednji koraki
Prav zaradi tega selektor Kek že razmišlja o prihodnosti. Menjava za Brečka je Jokič, Šulerja bo nadomestil Cesar. Seveda le, če bosta zdrava. Toda Kek mora najti še nekoga na desni strani. Zato želi v novembrskem terminu igrati prijateljsko tekmo, februarja pa upa na daljše priprave nekje v toplejših krajih. Zdaj je na potezi Nogometna zveza Slovenije, da najbolj ugodi selektorjevim željam. Navsezadnje si je reprezentanca to zaslužila. Na štirih tekmah je zbrala sedem točk in v Sloveniji ponovno dvignila zanimanje za nogomet.

Urban Laurenčič