V četrtek, 5. aprila, se bo začel finale ženskega odbojkarskega prvenstva. Prva tekma v seriji na tri dobljene tekme bo v Mariboru. Nova KBM brani naslov, tekmec pa bo spet kamniški Calcit Volley. Pogovarjali smo se z igralko Calcita, 23-letno Tino Grudino, ki je v kamniški klub prišla leta 2015.

V polfinalu državnega prvenstva ste z 2:0 v zmagah izločili Formulo Formis, vendar ni šlo tako gladko, kot kaže izid, kajne?
Polfinalna serija je bila za nas fizično in psihično zelo naporna. Na prvi tekmi je bilo v nizih že 0:2 za Formis, a smo naredile neverjeten obrat in zmagale. Ponosna sem na ekipo. Da pokažemo značaj, da se ne predamo, da gremo do konca. Na drugi tekmi smo bile malce utrujene, ampak želja je bila ogromna, držale smo se taktike in disciplinirano prišle do zmage.

Kaj se je dogajalo na prvi tekmi? Prvi niz ste izgubile na razliko, naslednjega celo na 16, potem pa je le steklo ...
Igralke Formisa so na igrišče prišle zelo zagnane, napadle so nas že od začetka. Mi smo igrale kot v krču, nismo se mogle sprostiti. Ni bilo pravega vzdušja. Ko smo izgubljale z 0:2, smo si rekle, da je tega dovolj, da itak nimamo več česa izgubiti. Rekle smo si: dajmo uživati, igrajmo tako kot na treningih in igra je vendarle stekla.

Se boste znale sprostiti tudi v finalu, kar bo spet zgodba zase?
Imamo tri slovenske igralke, ki bodo prvič igrale v finalu. Spomnim se, kako je bilo pri meni, ko sem prvič igrala finale. Kamere, veliko navijačev, pritisk, ki si ga tudi sam nalagaš, ker veš, da je tekma pomembna ... To zna biti neugodno. Ampak - dobro je, da se igra na tri dobljene tekme in tudi če te na prvi tekmi zdela trema, imaš popravni izpit in je na naslednjih tekmah lažje.

Spomini na gostovanje v Lukni pri igralkah Kamnika večinoma niso prav prijetni. Kaj vas tam "moti"?
Občutek imam, da se vsakič, ko pridemo tja, kar ne moremo sprostiti. Ko veš, da igraš v Mariboru in nasproti stoji odlična ekipa, ki jo spodbujajo glasni navijači, imam občutek, kot da se ne moremo dobro sprostiti in da imamo neko strahospoštovanje. Odkar sem v Kamniku, so bile tekme v Lukni za nas vedno naporne in dolgo nismo mogle premagati Maribora. V tej sezoni smo zmagale v Srednjeevropski ligi, v državnem prvenstvu pa sploh nimam v spominu, da bi tam zmagale. Mogoče nam bo pa letos uspelo to spremeniti.

... in verjamete, da boste četrtič državne prvakinje?
Upam, da bo v štirih tekmah serija končana, tako da bi s 3:1 v zmagah slavile v domači dvorani.

Ampak, za to bo treba vsaj enkrat zmagati v Mariboru. Boste znali tudi vi sprostiti soigralke?
Vsekakor bom to poskušala. Da olajšam pritisk tistim, ki bodo prvič v finalu. Dobro se razumemo s soigralkami, veliko se pogovarjamo in družimo. Ja, s sproščenostjo in z zabavo lahko res še najbolje zbijemo to tremo.

V zadnjih letih je rivalstvo med Novo KBM in Calcitom Volleyjem že kar stalnica. Ali kdaj preskoči tudi kakšna iskrica?
Na igrišču ni prijateljstva, zunaj igrišča pa se z igralkami Nove KBM super razumemo, saj smo skupaj tudi v reprezentanci. Sama imam do vsake igralke in ekipe spoštovanje.

Kako premagati Novo KBM, kaj bo ključno?
Recept za zmago v ženski odbojki je dobra igra servis-sprejem. Ekipa, ki bo dobro servirala, bo imela veliko prednost. Če nasprotna ekipa nima dobrega sprejema, ne more realizirati vseh napadov. Torej - čim bolje servirati in dobro držati sprejem, drugo bo prišlo zraven.

V kakšni formi ste?
Zdi se mi, da letos nimam ene boljših sezon. Na zadnjih tekmah nisem bila zadovoljna s svojo igro. To ni to, ampak verjamem, da bom za finalne tekme prišla v čim boljšo formo.

Znani ste po odličnih servisih. Kako vam gre v tem elementu igre?
Odvisno od dneva in sreče. Kakšen dan kar padajo asi, drug dan žoge ne morem spraviti čez mrežo.

Se Američanka Amanda Peterson res ni dobro znašla v Kamniku, da je že po treh mesecih odšla?
Enostavno se nismo ujeli, niti se ni ona vklopila v naš sistem. Ni se ujela, ne na treningu ne na tekmah. Pa smo šle skupaj na kosilo, na kavo, družile smo se zunaj igrišča in se lepo ujele, na treningih pa nikakor ni šlo. Potem smo namesto nje dobili Hrvatico Bernardo Brčić, ki je neverjetna podajalka, prihod Američanke Alexandra Annelise Frantti pa je bil res zadetek v polno. Odlična je v napadu, agresivna. Res smo ju veseli. Mislim, da v nasprotju s prejšnjima dvema letoma, je v ekipi letos neverjetna kemija.

Vi niste imeli težav ne z Ljubljano ne s Kamnikom, kajne?
Sem iz prelepih Goriških brd iz vasi Neblo. Prihod v Ljubljano je bil kar velika sprememba, vendar je za mlade super lokacija, vedno se nekaj dogaja. Vendar mi je Kamnik mogoče ljubši. Več ima narave, bolj je umirjeno, bolj je podobno mojemu domačemu kraju.

Živite v Ljubljani?
Da. Letos niti ene igralke ni iz Kamnika. Na trening se vozimo vsak dan v Kamnik, kar ni ugodno zaradi gostega prometa. Ampak vse ostalo je super. Dvorana mi je tudi bolj všeč kot Tivoli. Najboljši so seveda navijači, ki nas podpirajo in pripravijo odlično vzdušje. V Ljubljani ni bilo nikogar, ki bi navijal za nas.

Zakaj glavno mesto ne mara ženske odbojke?
Pošteno povedano, tudi jaz težko gledam žensko odbojko. Je prepočasna. Pri moški je več akcije, hitrosti, moči. Ta šport je sicer manj gledan predvsem zato, ker ni kontakta. Igralci se med seboj ne prerivajo, prerekajo ... Ljudem kot da to ni zanimivo.

Tudi vi niste ravno zvezdnica slovenskega športa, nimate niti profila na wikipediji, čeprav ste bili najboljša slovenska igralka leta 2016 ...
Odbojka v Sloveniji ne pomeni nič. Septembra smo bile druge na svetovnem prvenstvu do 23 let, pa večina tega ne ve. Mogoče je premalo reklame. Ne vem ...

Vas mika, da bi šli igrat v tujino?
Če bom dobila priložnost, bom z veseljem šla.

Kam? Kje se igra najboljša ženska odbojka?
Poljska, Italija in Turčija. Najbolj všeč bi mi bila Italija, predvsem zaradi jezika in ker je blizu doma.

Je bila srebrna medalja na lanskem SP-ju do 23 let vrhunec vaše kariere?
Vsekakor. Če mi kdo to omeni, rečem, da je to nekaj neverjetnega. Doma osvojiti medaljo, res izjemen dosežek. Še vedno težko procesiraš, da si dejansko svetovni podprvak.

V članski konkurenci Slovenke še niste igrale na svetovnem prvenstvu. Mislite, da bi se to lahko kmalu zgodilo?
Veliko dobrih reprezentanc je na svetu. V Sloveniji žal še nismo dovolj dobri, da bi bili blizu svetovnega vrha. Upam, da se nekoč to zgodi, ampak v kratkem tega ne pričakujem. Predvsem bo treba več delati z mlajšimi igralkami.

Vsak športnik sanja, da bi nastopil na olimpijskih igrah. Tudi vi?
Zame to ni realno. Skoraj stoodstotna sem, da na olimpijskih ne bom nikoli zaigrala in o tem niti ne razmišljam.

Kaj je na vsaki odbojkarski tekmi, poleg končne zmage seveda, največje zadovoljstvo za vas? Morda ko vam uspe odličen servis, as?
Ne, vseeno je to dober blok. Kadar prav zalepiš žogo na tla, to ti res dvigne adrenalin. Takrat bi lahko kar poletela. Ali pa, ko pridejo odločilne točke in je rezultat tesen. Takrat te vsaka še tako poceni točka razgreje.

Kakšno mnenje imate o vašem trenerju Gregorju Rozmanu?
Grega je super super trener. Res nas posluša, sprejema naše mnenje, nam pomaga, prav zaradi njega je vzdušje v ekipi tako dobro. Tudi treniramo odlično. Ne vem, ali sem kdaj že spoznala boljšega človeka.

180 cm imate. Dovolj za blokerko?
Kakšnih pet centimetrov več ne bi škodilo (smeh).

Vaš starejši brat igra nogomet pri članski ekipi Gorice. Spremljate njegove igre, ste kdaj na tekmi, se pogovarjata o nogometu?
Seveda! Sem njegova največja oboževalka. Velikokrat se najine tekme križajo, vendar če imam priložnost, se jih vsekakor udeležim. Kot športnik in oseba je on moj največji vzornik.