gostujoče odbojkarice dokazale, da z njimi "ne gre češenj zobati".

Spomnila sem se komentarja, ki ga je v času evropskega prvenstva za odbojkarice nekdo zapisal na športnih straneh MMC-ja. "Pri ženski odbojki je odbojka postranska stvar." Verjamem, da je anonimnež želel biti le duhovit, ne žaljiv, zato sem ta komentar tudi glasno prebrala.

Dejansko je bilo ob prvi uvrstitvi slovenskih prvakinj med evropsko elito veliko drugih opravkov in je bila odbojka občasno bolj postranska stvar. Klub so morali preseliti v Ljubljano, to je vodilnim vzelo precej energije, a se je izkazalo za smelo potezo. Ker se pogovori z nekaterimi obetavnimi slovenskimi igralkami niso razvijali v pravo smer, so morali poiskati dovolj kakovostne in poceni tujke, tudi tu so imeli dokaj srečno roko.

Žreb, ki je Calcitovkam prinesel tri res močne ekipe, se ni izšel po slovenskih željah, zato so v klubu že na začetku sezone vedeli, da bo že en sam osvojen niz velik uspeh. Po petih tekmah osvojenega niza še ni. Je sezona slovenskih prvakinj zato neuspešna?

Odvisno. Za tiste, ki razumejo in spremljajo vrhunsko odbojko, ne, saj so imele slovenske odbojkarice priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj in premikanje svojih meja. Svojo priložnost sta zlasti dobro izkoristili Meta Jerala in Tina Grudina. Za tiste, ki pravijo, da je odbojka le postranska stvar, tudi ne, saj so imeli priložnost na treh tekmah v Ljubljani spremljati najboljše in najatraktivnejše odbojkarice v Evropi, mislim predvsem na tiste, ki so zbrane v turškem VakifBanku. Za tiste, ki šport spremljajo le tako, da kliknejo na rezultat tekme, pa prav gotovo.