Sejali niso sami, lahko si očitajo prekratke priprave, lahko si očitajo premalo pripravljalnih tekem ter premalo odločnosti pri določitvi udarne šesterke. Ožji del reprezentance, vezan na podporo in strokovno vodstvo na Poljskem, vključno z igralci, pa nima vpliva na morda celo največjo pomanjkljivost v tej reprezentanci. Organizacija, podpora in ureditev okolja ter predvsem matične zveze še zdaleč niso na visoki ravni.

Poljaki nori na odbojko
Na Poljskem je odbojka za nogometom drugi šport. Televizije prenašajo vse mogoče tekme, ne le turnirja za svetovno prvenstvo, ženska reprezentanca je na Kitajskem igrala veliko nagrado, Poljaki pa so prenašali tekme tudi vseh njihovih nasprotnic. Dvorane so polne, z reprezentanco se vidno v dresih in barvah Poljske poistoveti večji del občinstva. Pokrovitelji so vplivneži, denarja je dovolj in medalje z največjih tekmovanj niso naključje.

Primerjava s Francozi in Slovaki
In ker vedno govorimo o čudežih in naši majhnosti, se raje spogledujmo s preostalima tekmecema v Gdynii. Francozi glede na preostali šport v odbojko ne vlagajo velikih sredstev, a imajo v reprezentančnem pogledu vse, kar želijo in še več, vključno s tradicijo. Če je tudi Francija prevelika in prebogata država za primerjavo, si lahko za zgled vzamemo Slovaško, ki je trenutno brez ekstremnih talentov z izkušeno ekipo v najboljših letih. Slovaki na čelu z italijanskim selektorjem delajo načrtno, igrali so evropsko ligo in so trenutno precej bolj homogena in uigrana zasedba kot Slovenija - čeprav so naši reprezentanti igrali precej bolje in znova dokazali izjemen potencial.

Potrebujemo vložek in podporo
V Sloveniji je pač tako, da okolico zanimajo naprej uspehi, šele nato jih zanimata tudi delo in vložek športnikov. Kot vse kaže, ni dovolj preboj ACH Volleya v Ligo prvakov, niso dovolj tudi reprezentančni uspehi v mlajših starostnih kategorijah - celo za tiste ne, ki so motivirani (žal premalo) tudi finančno. Slovenska odbojka potrebuje preporod, ki se mora začeti z vložkom in podporo okolice ter zveze, potem lahko upravičeno pričakujemo tudi uspehe. V nasprotnem primeru pa vedno znova premlevamo, kako blizu smo bili in kaj smo zapravili, a na koncu vedno pridemo do sklepa - kar seješ, to žanješ.

Boštjan Reberšak, Jutranja športna zgodba, Val 202