Ko so v Cankarjevem domu športniki prejemali priznanja za dosežene rezultate v iztekajočem se letu, je eden tistih, ki ima za sabo odlično leto, garal na igrišču. Kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance Tine Urnaut je namreč v italijanskem državnem prvenstvu s svojim Trentinom gostoval v Veroni, pri ekipi, ki jo vodi selektor slovenske izbrane vrste Andrea Giani. Obema je bilo žal, da nista mogla priti na podelitev, še posebej Gianiju.

Nosilec medalj z največjih tekmovanj in dobitnik številnih priznanj je sijal od ponosa ob novem slavju, kot je dejal, njegove ekipe in večkrat poudaril, kako zelo so si fantje vse to prislužili z garanjem in odrekanji. Po tekmi med Verono in Trentinom je bil sicer bolj nasmejan reprezentančni kapetan, Trentino se je na razburljivem srečanju veselil zmage s 3:2. Urnaut je eden nosilcev igre italijanskih prvakov, brez oklevanja lahko zapišemo, da ekipa z njegovim prihodom igra veliko bolje, Urnaut je namreč na začetku klubske sezone plačal davek naporne reprezentančne pomladi, poletja in jeseni. Tudi o tem smo se pogovarjali z njim po srečanju v Veroni.

Klubska sezona se za vas ni začela najbolje, takoj po evropskem prvenstvu vas je ustavila poškodba, nekaj časa se niti ni vedelo, za kakšno poškodbo gre, v tistem času vam zagotovo ni bilo lahko ...
Po zelo uspešnem evropskem prvenstvu je bila moja velika želja, da odlično formo prenesem tudi na klubsko raven in da tudi v novem klubu pokažem svoje znanje ter ekipi pomagam do zmag in dobrih rezultatov. Že na uvodnem treningu sem začutil bolečino, najtežje trenutke sem preživljal, ko nam ni uspelo najti pravega vzroka za to, šele poglobljene preiskave so pokazale, da imam počeno rebro, tako da sta sledila počitek in rehabilitacija. Očitno je že moralo biti tako, telo je, kot kaže, potrebovalo nekaj časa, da si odpočije in opomore od naporov. Reprezentančna sezona je bila res naporna, na evropskem prvenstvu smo v desetih dneh odigrali sedem tekem, to je za telo športnika pravo mučenje. Ne gre le za telesne napore, tudi psihično smo bili iztrošeni. Po vrnitvi domov so že čez tri dni sledili treningi in tekme. Vesel sem, da so mi v klubu pomagali, tako da sem lahko hitro okreval in se vrnil na igrišče.

Iz Latine ste se pred začetkom sezone preselili k ekipi Trentina, v kateri ste eden nosilcev igre. Kako se počutite v ekipi, ki letos brani naslov italijanskega prvaka?
Odlično se počutim, organizacija kluba je verjetno ena najboljših na svetu, spada med najboljše klube v Italiji, v Evropi. Za vse je odlično poskrbljeno, od regeneracije po tekmi do treningov, dvorane, potovanj na tekme, vse je na res vrhunski ravni. To nam omogoča, da na treningih in tekmah pokažemo najboljše igre. Poleg tega naš trener Radostin Stojčev spada med najboljše odbojkarske trenerje, tako da z njim vsi skupaj napredujemo. Lahko potegnem nekaj vzporednic z našo reprezentanco, tudi tu smo namreč vsi željni treniranja, napredovanja in zmag, obenem pa imamo tudi pravi ambient za vse to.

Reprezentanca je letos navdušila s srebrom na evropskem prvenstvu, športni novinarji so vas razglasili za ekipo leta 2015.
Zelo sem vesel, da nam je to uspelo, še bolj me navdušuje, da nam je to uspelo kot reprezentanci. Bili smo že ekipa leta kot člani ACH Volleyja, toda igrati za Slovenijo je neka povsem druga zgodba. Toliko let smo vztrajali, velikokrat smo bili razočarani, kar nekaj težkih poletij je za nami, v katerih nam ni uspelo doseči zastavljenih ciljev. Vendar nikoli nismo obupali, vedeli smo, da smo sposobni dosegati odlične rezultate, in res sem ponosen na vse soigralce, na strokovni štab in na vse druge, ki so bili v tem obdobju z nami, nas podpirali, verjeli v nas in nam pomagali napredovati.

Tudi vi osebno ste letos naredili vtis na slovenske športne novinarje, v glasovanju za športnika leta ste namreč najboljši predstavnik ekipnih športov na visokem četrtem mestu.
To me veseli, ampak moram povedati, da je najpomembneje to, da je ekipi uspelo doseči te rezultate. Vse individualne nagrade (Urnaut je bil na evropskem prvenstvu proglašen za najboljšega sprejemalca, op. p.) so plod ekipnega dela. Ponavljam, vesel sem, da je uspelo ekipi, vse drugo ni tako pomembno.

Slovenska reprezentanca je bila največje presenečenje evropskega prvenstva, kako zdaj na vas gledajo strokovnjaki?
Treba se je zavedati, da uspehe prinesejo dolgoletni projekti. Reprezentance, ki so že leta v vrhu in katerih igralci imajo v klubih donosnejše pogodbe, kot so recimo Srbi, Italijani, Bolgari, Američani ... vsi ti so to gradili nekaj let. Mi smo šele zdaj začeli stopati po tej poti. Če bomo tako nadaljevali, bo zagotovo vsakomur, ki bo nastopal za reprezentanco, lažje najti dober klub in obenem tudi napredovati, vse to pa bo potem spet vplivalo na dobre reprezentančne rezultate. Mislim, da nam bo to, kar smo letos naredili na evropskem prvenstvu, zelo pomagalo v prihodnosti. Letos nas je večina že pred prvenstvom podpisala pogodbe s klubi, ta rezultat nam bo v prihodnje prinesel boljše pogodbe, a tudi pomembnejše in bolj odgovorne vloge v ekipah. Posledično bo vse to koristilo tudi reprezentanci, saj bomo napredovali in igrali na višji ravni.

V tem poletju ste se igralci med seboj zelo povezali, delovali ste kot ekipa. Zdaj ste vsak v svojem klubu, razpršeni ste po vsej Evropi. Vam kljub temu uspe vzdrževati stike in prijateljske odnose?
Danes sva se na tekmi srečala s selektorjem Andreo Gianijem, s katerim sva tudi malce obudila spomine na Sofijo. Sicer pa se z njim večkrat vidiva in slišiva, sva v stikih, saj se že dogovarjamo za naprej, že načrtujemo naslednje reprezentančno poletje. Res je, da smo v tem času vsi skupaj postali veliki prijatelji, igralci smo se družili tudi v prostem času, komaj smo čakali, da se bomo ponovno zbrali in trenirali pod vodstvom Andree Gianija in njegovega strokovnega štaba ter se skupaj veselili novih zmag. Stike ohranjamo na različne načine, večinoma prek spleta, si tudi pomagamo, ko ima kdo kake težave, ko je poškodovan in ne igra. Nekateri se srečujemo na igrišču, v nedeljo se bova videla s Klemnom Čebuljem, ki s svojo ekipo (Cucine Lube Civitanova) prihaja k nam v goste v Trento. Zagotovo se bova kaj pogovorila pred tekmo in po njej, na igrišču pa bo šlo na nož (smeh). Mi branimo naslov, Macerata pa je ekipa, ki velja za favorita prvenstva, letos so ogromno sredstev namenili temu, da so se okrepili, pripeljali vrhunske igralce.

Omenili ste že, da se s selektorjem Andreo Gianijem že pogovarjate o prihodnjem reprezentančnem poletju. Selektorja so prejšnji teden obiskali tudi predstavniki Odbojkarske zveze Slovenije, vsi skupaj gledate v prihodnost in si postavljate nove cilje.
Tako razmišljanje in načrtovanje sta edini pravi, kajti čaka nas pomembno poletje. V preteklosti smo pogosto čakali do zadnjega trenutka, zdaj imamo jasno začrtane cilje. Žal se nam ni uspelo uvrstiti na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Riu, s prihodnjim poletjem se zato za nas začenja zelo pomembno obdobje, saj to pomeni začetek novega kvalifikacijskega ciklusa za naslednje olimpijske igre, ki bodo v Tokiu. Leto 2020 je resda oddaljeno, toda olimpijske igre so nekaj največjega in najlepšega, kar lahko športnik doživi. V odbojki je sistem tak, da se točke nabirajo vsa štiri leta, in če si visoko uvrščen na svetovni lestvici, imaš možnosti za nastop na olimpijskih igrah. Od naslednjega poletja naprej bo pomembna prav vsaka tekma, čakajo nas številni majhni koraki, ki vodijo k uresničitvi cilja, a verjemite mi, da bomo ves čas imeli v mislih to, da se želimo uvrstiti na naslednje olimpijske igre. Motivacija bo res velika, nihče izmed nas ne bo razmišljal o tem, da se zaradi tega cilja odpovedujemo dopustu. V preteklih letih nam velikokrat ni bilo lahko, a to poletje nam je uspelo ustvariti nekaj lepega, končno smo dosegli to, kar smo si želeli. In če nam je uspelo v vseh teh letih vztrajati, ostati skupaj v najtežjih trenutkih, potem bo zdaj, ko smo naredili korak naprej, precej lažje. Zdaj smo na pravi poti, delujemo na pravi način, postali smo prava ekipa, ki zna, zmore in želi še veliko pokazati in doseči.