Med pripravami na olimpijskem prizorišču je 36-letni Izolan zlomil jambor, zdaj pa upa, da bo do začetka iger v Londonu dobil novega. Le tako bo lahko posegel v boj za tretjo zaporedno olimpijsko medaljo. V intervjuju za MMC je Žbogar razložil, zakaj so razmere v Weymouthu tako posebne, da se mora zadnji hip prilagajati nanje, zakaj je Ben Ainslie, trikratni olimpijski prvak, svet zase in kako se mu je uspelo zrediti za več kot 20 kg, kar je zahteval prehod iz razreda laser v finn.

Izjemno ste motivirani in ste vse podredili nastopu v Londonu. Že težko odštevate dneve do 29. julija, ko začnete boje v razredu finn?
Križam dneve in živim kot kakšen zapornik. Že osem mesecev nisem imel enega prostega dneva, že osem mesecev se nisem dotaknil alkohola.

Ker imate v svoji ekipi tudi meteorologa, ste ga verjetno že vprašali, kakšno bo vreme, ko boste jadrali ...
Nimam meteorologa, sem si ga pa želel imeti. Povezan sem z Italijani in mi pomagajo. Želim vedeti, kaj se bo dogajalo ves teden, pa tudi v posamezni uri regate, da sem na vse pripravljen in lahko pravi čas zamenjam jadro in jambor. V Weymouthu za zdaj še ni bilo poletja, začelo naj bi se v ponedeljek in bi znalo biti lepše, vetra pa ne bo veliko.

Že nekajkrat ste priznali, da se v močnem vetru še ne znajdete najbolje. Si torej želite v Londonu čim manj vetra?
Želim si spremenljive razmere, saj sem zelo univerzalen jadralec. Nekaj jadralcev je izrazito dobrih v močnem vetru, nekaj pa v šibkem vetru. Moja želja je, da bi v desetih plovih trije potekali v močnem, trije v srednjem in trije v šibkem vetru.

Je jadrnica, s katero boste jadrali na olimpijskih igrah, že izbrana?
Je, vendar se je vse malce zapletlo. Jambor sem imel že izbran in z njim treniral vse leto, prav tako jadra. Toda ko sem začel na začetku julija trenirati v Weymouthu, mi je šlo slabo. Malce sem bil prelahek, predvsem pa je bil jambor pretrd. Ker mi ni šlo, smo dlje časa ostali na jugu Angliji, pred enim tednom pa sem dobil nov jambor. Manjši proizvajalec mi ga je posodil in z njim sem kar naenkrat začel super jadrati. A kaj, ko se je jambor v torek zlomil. Veter je bil močan, 42 ali 43 vozlov, toda vseeno smo šli na morje. Dobro, da me niste poklicali včeraj (intervju je bil opravljen v sredo, op. a.), bi bilo preveč kletvic. Proizvajalec na Gardskem jezeru se bo potrudil, da bo naredil novega. Čakam tudi novo kobilico, ki so jo naredili na univerzi v Pisi. Preizkusil bi jo rad v ponedeljek.

Zakaj so razmere na olimpijskem prizorišču v Weymouthu tako posebne?
Imaš oceanski val, ki prihaja bočno, na tem valu pa imaš še dodaten val od smeri vetra, ki je kratek in špičast. Ko greš čez vsak tak val, moraš 'rukniti' s telesom, da jambor reagira in greš lahko čez val. Moj jambor je bil trd in s takim greš težko čez ta val. Žal teh razmer prej nisem mogel preizkusiti.

Sliši se nenavadno, da ste to spoznali tako pozno in si šele zdaj urejate jambor in jadra, ki so primerna za take razmere.
Res je, vse to je tvegano, toda kvalifikacije so trajale skoraj leto dni, kar je bilo mučno. Po vsaki regati potrebuješ vsaj pet dni, da prideš k sebi. Maja in junija nisem tekmoval, ampak sem imel maksimalen aerobni trening, ki je osnova, da se vsak dan lahko hitro regeneriraš.

Kaj se lahko naučite od slovitega britanskega jadralca Bena Ainslieja? Je smiselno kopirati njegov način jadranja?
Vse krademo od njega. Kaj hočemo, toliko je spredaj, da je to edina priložnost. Fotografiramo jadro in jambor ter poskušamo narediti isto. Kopiramo kot Kitajci in se 'šlepamo'.

Mu bo lahko kdo vzel naslov prvaka?
Težko ga je premagati. Seveda mi je veliki cilj, da mi tu uspe, ampak pri meni je veliko stvari nedodelanih, on pa ima vse urejeno do potankosti.

Kakšen je njegov proračun?
Ohoho (smeh), tukaj gre za ekstreme. Neomejen proračun ima. Od 300 do 400 tisoč evrov na leto.

In vaš?
Okrog 50 tisoč evrov. Najmanjšega med vsemi. Trener Trevor Millar je le kakšen mesec na leto z menoj, saj me stane 2.000 evrov na mesec in si ne morem privoščiti, da bi ga plačeval vse leto. 20 tisoč evrov stane jadrnica v razredu finn, jadra moraš menjavati kot spodnjice. Vsako jadro stane tisoč evrov.

Vedno ste jadrali s kontaktnimi lečami, zato ste šli spomladi na operacijo oči. Vam je to omogočilo boljši pregled nad regatnim poljem?
Absolutno, spremenilo se mi je življenje, kar se tiče morja. Pri tem pa sem izgubil le en dan. To je bila izjemna poteza, žal mi je, da nisem tega storil že prej.

Kako je s kilogrami? Koliko ste jih imeli v Pekingu, koliko jih imate danes?
Zadnji dan Pekinga sem jih imel 76, zdaj pridem do 98 kg.

Ste imeli zaradi tega kakšne težave z zdravjem?
Predvsem na začetku. Šlo je za težave s koleni in hrbtom. Telo ni navajeno. Ni se tako enostavno zrediti, no, s trebuhom se je, toda jaz sem moral dobiti več mišične mase. Potrebna je bila pravilna prehrana in prave vaje v telovadnici. Problem je, ko na morju treniraš in porabiš 5.000 kalorij. Že zaužiti toliko je težko ... Zadnjih nekaj let imam po šest ali sedem obrokov dnevno, prvega ob 6.30, zadnjega ob polnoči.

Po prvi olimpijski medalji ste rekli, da vaša punca dela črtice na koledarju za izostali seks. Tudi letos sta se "razšla" in ste jo "poslali" domov v Split. Ali lahko na treningih povsem pozabite nanjo in imate pred očmi res le London?
Če se hočem povsem skoncentrirati, je na morju težko shajati z menoj ... Vprašajte trenerja ... Sem povsem drug človek. Trdoglav. Od sebe zahtevam največ in tudi od drugih. Če ne gre, sem tudi jezen. S trenerjem se tudi skregava, če je kaj narobe. Zakaj pa ne, če to prinaša rezultate.

Weymouth je daleč od Londona. Boste šli na odprtje iger?
Do tja je štiri ure z vlakom. Ne bo me na odprtju. Žal, gledal bom po televiziji, ampak sem vajen. Bil sem že na treh olimpijskih igrah in vedno je bilo tako.