So tekme, po katerih najraje ne bi rekel nič. Včerajšnji kajakaški slalom zagotovo sodi v to kategorijo. Nekaj minut po razpletu sem sedel na svojem mestu na vrhu tribune in iskal misli. Zrl sem v semafor, na njem zapisane številke so bile neizprosne, s častne tribune je hitro izginil na daleč prepoznaven živo zelen odtenek naše odprave, ata Kauzer je s svitkom papirja živčno potrkaval po ograji, vodja kajakašev Jelenc je bil razočaran, Peter Kauzer pa se je v teh mučnih trenutkih prebijal skozi reko novinarjev z različnih koncev sveta, ki so vrtali vanj. Ni bil favorit samo za nas, ali pa če že hočete slišati, samo v svojih očeh. Ne, bil je favorit tekme - skupaj z Italijanom Molmentijem.

Nedvomna zvezdnika tega športa
Molmenti in Kauzer sta zvezdnika kajakaštva, kolikor je pač to mogoče v tem športu. Mlajši so veseli, če se lahko družijo z njima, sprašujejo za avtograme, študirajo njune vožnje, konec koncev množično kupujejo model čolna, v katerem vesla Kauzer in se imenuje po njem.

Razdelila sta si vse zlate medalje
To sta prijatelja in največja tekmeca zadnjih let: drugim kajakašem sta kar odvzela veselje do tekem. Od olimpijskih iger v Pekingu sta si razdelila vse zlate kolajne z največjih tekmovanj: evropskih in svetovnih prvenstev in zdaj še olimpijskih iger. Preostalim pa puščata nižje stopničke na odru.

Zlato ali nič
In še v nečem sta si podobna: za London sta oba napovedala, da ju zanima samo naslov prvaka. Od včeraj Molmenti v zlatih kolajnah vodi proti Kauzerju s 5:3. In kar je najzanimivejše: srebrnih kolajn ne osvajata: ko zmaga eden, drugi naredi napako in ga sploh ni na zmagovalnih stopničkah. Tokrat, na olimpijskih igrah je žal spodletelo Kauzerju, za zlato pa je bil očitno na vrsti Molmenti.

Daniele Molmenti ima čoln rdeče barve – pravi mu: "Moj Ferrari", kličejo pa ga Kalimero – prav včeraj pa ni bil nič kalimerovski.

Vse podredil igram v Londonu
In kaj je narobe storil Peter Kauzer, da ni mogel uresničiti svojih želja? Treniral je vrhunsko – kar 70 dni je v zadnjem letu preživel na olimpijski progi. Opremo ima najboljšo – kdove, koliko čolnov istega modela je zamenjal samo letos. Podrobno je preštudiral, kakšno veslo mu najbolj leži, veliko se je ukvarjal s psihološko pripravo, fizioterapijo, dodal je regeneracijski program v ledeni vodi, med našo zimo je trdo treniral v avstralskem poletju.

Ali je naredil kaj premalo? Ne. Kvečjemu kaj preveč. Preveč si je želel olimpijskega zlata, edine kolajne, ki mu še manjka. In pregorel.