"Zdaj je nekaj boljše, a na začetku je bilo pa težko sploh kaj povedati. "Fajn" skupina fantov. Ko smo se srečali na Bledu, sem rekel, da kdor ni zraven, tega nikoli ne bo vedel, kdor pa je, bo pa vedel, kako veliko to pomeni. Sam sem bil z eno nogo že v hokejski zemlji, pogrešal sem to, veliko mi je pomenilo, da sem lahko prišel nazaj. Lepo je to gledati in spremljati. Generacije so sanjale to, danes nam je uspelo, v kar zelo veliko ljudi ni verjelo, a mi, ki smo se v ponedeljek zbrali, smo verjeti v to. Mislim, da sploh ni bilo dvoma, da nam tu ne bi uspelo," je po izjemnem uspehu povedal kapetan Tomaž Razingar, ki ob igranju himne ni mogel skriti solza.

"Raze" na zadnjih dveh reprezentančnih akcijah sploh ni bilo, saj je nov klub našel šele med sezono. V Vojensu pa je izkušeni hokejist znova dokazal svoje mojstrstvo, navdušil s kazenskim strelom proti Belorusiji in bil pravi vodja risov: "Zdaj vemo, kako priti do uspeha. Fantje so iskreni in iskrenim ljudem se marsikaj dobrega zgodi. Gre za skupino skromnih fantov, ki s ponosom igra za Slovenijo. Pa saj sploh ne vem, kaj naj nakladam: Vesel sem!"

A je to realno? To so naše sanje
Na turnirju na Danskem je Slovenija nastopila kot tretja najmočnejša glede na mesto na mednarodni lestvici. Že na prvih dveh tekmah pa so varovanci Matjaža Kopitarja premagali glavne favorite, višje postavljene Beloruse in Dance, in si že pred zadnjo tekmo priigrali vozovnico za Soči. "To je velika stvar. V prvi vrsti sem vesel za te fante, saj je bila prisotna tako velika želja, da bi bilo razočaranje res velikansko. A moramo ostati realni: na obeh tekmah smo bili mi izzivalci. S to nadnaravno močjo, za katero ne vem od kje so jo jemali, smo dosegli res lep uspeh. To je super nagrada za te fante in jaz sam sem zelo vesel," je bil presrečen selektor Kopitar.

"Že ves čas poudarjam: ti fantje si zaslužijo najboljše pogoje. Res so ekipa, ki si zasluži spoštovanje, kar so zdaj znova dokazali. Smo že nekajkrat bili blizu, a nam ni uspelo, mogoče tudi zaradi tega, ker si nismo upali zmagati. Še danes trdim, da bi v Bratislavi 2011, če bi igrali drugo tekmo s Slovaki, zmagali, vendar še nismo bili tako izkušeni. V tem obdobju smo si nabrali nekaj izkušenj. Tukaj je bilo vse proti nam, a v pozitivnem smislu: navijanje, njihov teren in moč nasprotne ekipe. Vse to je treba obrniti sebi v prid. Sam pravim, da je pomembno, samo da se derejo in da je dobro vzdušje, pa čeprav za nasprotnika. Imamo moštvo s karakterjem, s pravimi liderji, čeprav so nekateri res mladi fantje. Ponosen sem na njih, rad jim pomagam, rad delam z njimi, in to je to," je dodal Kopitar, ki si je, ko je prevzel mesto selektorja, med cilje zastavil tudi

olimpijske igre: "To je enkratna stvar. Ko prevzameš eno zadevo, si moraš zastaviti visoke cilje. A je to realno? To so naše sanje. Nisem rekel: "Mi gremo na olimpijske igre, ampak naša želja so olimpijske igre". Zdaj so se te želje uresničile.

Risi se še ne zavedajo, kaj jim je uspelo
Na drugi tekmi, ko je Slovenija z 2:1 ugnala domače "leve" je obakrat nasprotno mrežo zatresel David Rodman: "Dobro smo se držali, nismo imeli takšnega padca kot proti Belorusom na prvi tekmi. Sicer smo še vedno imeli padce, a smo s srčnostjo in željo kar lepo pripeljali tekmo do konca. Vsi smo res dali vse od sebe."

Odlični napadalec takoj po koncu tekme sploh ni bil prepričan, ali so risi res potniki v Soči: "Najprej ob zvoku sirene sploh nisem bil čisto prepričan, ali smo že na olimpijskih, a ko sem videl, da vsi tako proslavljajo, sem si dal tudi sam duška. Mislim, da se še noben prav dobro ne zaveda, kaj nam je uspelo. V Sloveniji imamo en profesionalni klub, dobrih 150 profesionalnih igralcev in s tem priti na olimpijske igre je res nekaj posebnega za nas."
Uspeh za celo Slovenijo
Prav vsi reprezentanti si zaslužijo vse čestitke, vendar velja izpostaviti tudi Roberta Kristana. Na obeh tekmah je bil sijajen in je fantastično opravil svojo nalogo v vratih ter še enkrat dokazal svojo kakovost: "Težko je kaj povedati ... naredili smo to, kar smo obljubili že pred turnirjem. Naredili smo to ne samo za nas, za celo Slovenijo. Dali smo od sebe svoj maksimum in to smo si zaslužili. Mogoče se še ne zavedamo, kaj smo dosegli."

V solzah tekme ni končal le kapetan Razingar, vendar so se oči orosile tudi enemu izmed njegovih pomočnikov Andreju Tavžlju: "Prvič je bilo po koncu tekme toliko čustev, da so mi solze prišle na oči. Mislim, da se sploh ne zavedamo, kaj smo naredili, kam smo se uvrstili. Spomnim se še, ko smo se pogovarjali na začetku zbora, pa se je še vse slišalo klišejsko "Dali bomo vse od sebe. Na Dansko gremo po olimpijske igre.", ampak od prvega dne, ko smo se zbrali, je bilo v garderobi kemija. Dogajale so se vse tiste stvari, ki se dogajajo najboljšim in najsrečnejšim moštvom."

V Sočiju v elitni druščini
Turnir na olimpijskih igrah je nedvomno najmočnejše hokejsko tekmovanje. Ob prekinitvi Lige NHL bodo v Sočiju nastopili vsi najboljši hokejisti na svetu, vključno s Slovencema Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, ki sta letos že oblekla reprezentančni dres, tokrat pa jima je začetek Lige NHL to preprečil. Risi so se znašli v predtekmovalni skupini s samimi zvenečimi imeni. Nasprotniki Sloveniji bodo gostitelji Rusi, ki jih bo v Sočiju zanimlo le zlato, Američani in Slovaki.