"To delam zato, ker rad to delam, ker me veseli. Če pa kdo pride in mi reče bravo, dobro to delaš, navijam zate, je pa to še boljše," v povsem športnem duhu, brez obremenjevanja z zaslužkom, razmišlja 22-letni tekmovalec iz Zreč, ki obljublja, da bo dal v Sočiju vse od sebe, a si rezultatskih imperativov ne želi naprtiti.

Prvič greste na olimpijske igre. S kakšnimi cilji se odpravljate v Soči?
Cilj je ta, da tekmujem po najboljših močeh in da sem rezultatsko tam, kjer sem v svetovnem pokalu, to je med 15. in 20. mestom. S tem bi bil zelo zadovoljen. Vemo pa tudi, da se na olimpijskih igrah dogajajo presenečenja, tako pozitivna kot negativna. Grem torej tja, poskušal se bom čim bolj sprostiti, potem bomo pa videli. Napovedovanje je neprijetna zadeva, saj nase narediš nek pritisk. Potem imaš v glavi toliko stvari, da nisi zbran za tisto, kar moraš narediti.

Letos ste bili na posamični tekmi najvišje novembra v Kuusamu, ko ste osvojili 10. mesto. Temu izidu ste se nazadnje približali s 16. mestom v Seefeldu. V kakšni formi ste torej tik pred olimpijskimi igrami?
Bil sem 16. v svetovnem pokalu, ampak to je bila tekma, kjer se je seštevalo. To je, iz 30. mesta v petek sem prišel na 16. v soboto. Tam sem naredil res dober skok, skakalna forma je tukaj, a moral jo bom prenesti na tekmo.

Praviloma ste boljši v skoku kot v teku, kjer izgubite nekaj mest. Zakaj? Vam zmanjka moči, imate slabšo tehniko kot tekmeci ali kaj tretjega?
Moč ni problem pri meni, po moje gre malo za tehniko in mogoče malo za opremo. Konkurenti imajo po štiri, pet trenerjev za tek, mi ga nimamo, to se zagotovo pozna. Na tem področju bomo morali delati. Je pa zelo razveseljivo, da smo letos naredili zelo veliko pri opremi, tekaške smuči zdaj res tečejo tako, kot je treba.

Zakaj ste se odločili, da boste trenirali nordijsko kombinacijo? Vemo, da ni tako medijsko pokrit šport, najbrž je tudi težko dobiti tudi pokrovitelje.
Ljudje je sploh ne poznajo, a tudi jaz je nisem, ko sem začel trenirati smučarske skoke. Nisem vedel, kaj je nordijska kombinacija, dokler mi niso razložili. Potem sem šel poskusit eno tekmo in mi je bilo fino. Ko sem začel, še nisem veliko razmišljal o sponzorjih in o denarju. Zdaj pa mi je šport tako prirasel k srcu, da me niti ne moti, da ni sponzorjev, da ni veliko denarja v tem športu in da ni tako popoularen. To delam zato, ker rad to delam, ker me veseli. Če pa kdo pride in mi reče bravo, dobro to delaš, navijam zate, je pa to še toliko boljše.

Imate kaj težav s finančnim pokritjem sezone?
Letos ne. Ker je bila lani tako uspešna sezona. V tem primeru Mednarodna smučarska zveza plača opremo, treninge, tako da je vse urejeno. Zaslužil sem pa tudi nekaj s tekmami. Zaenkrat se nimam kaj pritoževati.

Torej ste zadovoljni s tem, kar imate?
Ja, saj zaenkrat več ne potrebujem, ker živim še doma pri starših. Ko bom imel svoje stroške, bom pa moral biti boljši.

Kakšni so sicer vaši načrti v nordijski kombinaciji? Želite postati najboljši na svetu, menite, da lahko?
Vsekakor si želim postati najboljši in menim, da lahko. A morali bomo narediti še nekaj stvari. Lani sem kar dobro dirkal, tudi letos na nekaj tekmah. Za sam vrh bo pa po olimpijskih igrah treba narediti nekaj sprememb.

Katere? Kje imate še rezerve pri treningu?
Zmanjšati bi moral telesno težo in dobiti še enega strokovnjaka za tek. Ti dve stvari manjkata. Preveč imam mišične mase, tako da moram na nek pameten način izgubiti še nekje štiri, pet kilogramov. Konkurenti so pač bolj suhi (Jelenko ima pri višini 177 cm težo 69 kilogramov, op. a.).