Slovenski ljubitelji športa seveda upajo, da bo 32-letni Kranjčan okreval do naslednjih preizkušenj v Sočiju. Tekma na veliki skakalnici bo v soboto, ekipna pa v ponedeljek.

Je bila to ena najtežjih odločitev, ki ste jih morali sprejeti v svoji karieri?
Ja, v bistvu res. Vzel sem si čas do 16.00 (tekma se je začela ob 21.30 po krajevnem času, op. a.), da bom premislil. Prehudo je, da bi skakal. Ostal bom v vasi. Čaka me še ena terapija, odšel bom tudi v fitnes, da stabiliziram koleno. V četrtek bom poskušal odskakati na uradnem treningu in se pripraviti na kvalifikacije.

Se pravzaprav spomnite, kaj se je včeraj dogajalo pri tistem kvalifikacijskem skoku?
V bistvu me je že pri poskusnem skoku pri doskoku malo zarobilo. Povedal sem, da je slabo doskočišče. Zrnat sneg, ki ga delajo, se ne sprime, ni takšen kot naraven. Po štiridesetih skakalcih nastane "moka" in se na nekaterih mestih nabira. V kvalifikacijah sem po doskoku zapeljal ravno v tisti kup. Raztegnilo me je in sem padel. V trenutku, ko sem se dotaknil tal s kolenom, sem vedel, da nekaj ni v redu. Upal sem, da ni kaj počeno ali zlomljeno. Naredili smo rentgen, vidi se bela lisa. Je delna poškodba. Ali je nategnjeno ali rahlo natrgano rentgen v bistvu ne pokaže, čeprav smo naredili vse, kar je mogoče. Danes je treba počivati, jutri bom malo več naredil, v sredo pa bo trening. Gotovo bom šel skočit. Želja je, zato sem tukaj.

Kdo vam najbolj pomaga in vam svetuje, kaj početi, da boste ravnali pravilno?
V prvi vrsti naš fizioterapevt Urban Jarc, ki je bil z mano tudi na poti do bolnišnice. Potem je prišel še zdravnik Matjaž Turel. Zjutraj me je pregledal še Klemen Stražar. Koleno se mi rahlo odpira. Ena izmed možnosti je bila, da si danes malo odpočijem in da malo odležim ter kolena ne obremenjujem preveč. Na koncu smo prišli do fizioterapevtke Tine Maze Nežke Poljanšek, ki mi je naredila terapijo in šla z iglami po vezeh. Pravi, da je treba koleno obremeniti, da je treba delati in nič počivati. Tudi sam sem tega mnenja. Odšel bom v fitnes in videl, kako se bo odzvalo. Še enkrat bi se ji zahvalil za to.

Kako naporna je bila noč po vseh pregledih? Verjetno je bilo kar precej stresa, tudi zelo jeznega smo vas videli po padcu.
Spal nisem nič, ker sem imel na hrbtu opornico, pa še obkladek. Ni prijetno spati. Ko sem se obrnil, me je pa seveda še koleno zabolelo in v tistem trenutku se zbudiš. Ob pol treh sem šel šele spat, saj sem takrat prišel iz bolnišnice. Ob sedmih sem se moral dvigniti, ker je takrat prišel Stražar, da smo pregledali koleno in rentgenske slike. Težko je, ker vso sezono delaš za to, za ta trenutek.

Puške še niste vrgli v koruzo, to je v tem trenutku verjetno najbolj pomembno.
Ne, daleč od tega. Nisem tukaj na počitnicah, sem sem prišel naredit svoje najboljše skoke. To mi je tudi zelo dobro uspevalo, zaradi tega mi je v bistvu najbolj hudo.