Mestna četrt se je nekoč imenovala z indijanskim imenom Sacopenapã, potem pa je skupina španskih priseljencev v tem delu mesta zgradila cerkev, poimenovano po Mariji, ki se je prikazovala v bolivijskem mestu Copacabana in tako se je prijelo ime za predel mesta in plažo, ki velja še danes. Namesto Marije se tu dandanes veliko bolj pogosto prikazujejo razni posebneži, ulični prodajalci in berači.

Razen med olimpijskimi igrami. Mestne oblasti so Copacabano hitro očistile tovrstnih motečih elementov in tako lahko med igrami v ograjenem olimpijskem območju povsem ob plaži namesto caipirinhe od uličnega prodajalca kupite samo pivo brazilske pivovarne in sladke pijače ameriške korporacije, ki sta seveda oba pokrovitelja tega mega športnega dogodka. Ulični prodajalci se bodo vnovič lahko pojavili šele konec avgusta, ko bodo visoke jeklene ograje olimpijskega območja odstranjene.

Na Copacabani se trenutno skoraj nihče ne kopa. Zakaj ne, če pa so temperature visoke in ocean ponuja prijetno osvežitev?

Razlog se spet skriva v strogo varovanem olimpijskem območju, zaradi česar se navadni obiskovalci tako rekoč ne morejo prebiti do plaže. Brez vstopnice za, denimo, kolesarsko dirko ali brez uradne akreditacije se trenutno na večji del te plaže ne da prebiti, za povrh pa so za vstop potrebni temeljiti varnostni pregledi. Tako slovita plaža, ki je običajno natrpana do zadnjega kotička, trenutno sameva.

Predstavljajte si, dragi dopustniki v domovini, da bi vas ob vsakem vstopu na plažo temeljito pregledal policist ali vojak, vašo torbo pa poslal na rentgenski pregled. Seveda bi se vsakdo odpravil na drugo plažo in teh, res prekrasnih, v Riu res ne manjka – Ipanema, Leblon, Joatinga, Barra. Rajske plaže za kopalce, deskarje, kajtarje, umetnike, sprehajalce psov, romantike. Že kratek pogled na eno izmed teh plaž vam razkrije, koliko talenta za raznorazne športne discipline se skriva v tej deželi.

Odbojka na mivki, nogomet na mivki, rokomet na mivki, tenis na mivki, nožna odbojka na mivki, nogometne vragolije na mivki – zdi se, kot da je vsak prebivalec Ria mojster v svoji športni disciplini. In ko jih opazuješ pri njihovih spretnostih, ugotoviš, da plaže niso samo polne turistov, ampak jih redno zavzamejo tudi domačini. Takšnih mojstrovin na mivki se preprosto ne moreš naučiti drugače, kot da si vsak dan na plaži.

Skratka, ekonomska kriza v Braziliji gor ali dol, mislim, da prebivalci Ria še niso izgubili veselja do življenja, in mnogi komaj čakajo, da se bo Copacabana po igrah znova odprla.