Ne z letala, z lune se je dalo razbrati, da bo Marjan Fabjan naredil vse, da bo v svoji nameri tudi uspel. In je. Ko sva se sinoči pogovarjala, je bil obenem vesel, po drugi strani pa kar malo zaskrbljen, v katero smer bo šlo vse skupaj. Prvič mi je na glas potarnal, da bo počasi izpregel, češ da mu zdravje tega ne dovoli več.

Seveda je bil to trenutek po uspehu Ane Velenšek, za katero je od prvega dne, ko je stopila skozi vrata njegovega vadbenega centra, vedel, da bo izjemno uspešna, če mu bo le sledila. Sam se spomnim dne (tega je zdaj že nekaj let), ko je Velenškova na eni od domačih tekem kar iz nič premagala Rašo Sraka, ki je bila med tistimi, ki so orali ledino slovenskemu judu ob vrnitvi med "žive" discipline slovenskega športa. V teh dneh sem se odločne in postavne Ljubljančanke ničkolikokrat spomnil, saj si je olimpijskega odličja želela kot otrok.

Spomnim se, ko se je vračala na brniško letališče iz Aten in Pekinga. Poskušala je skriti razočaranje ob neuspehu, pa ji seveda ni uspelo. Tu je potem še Petra Nareks, ki v svoji bogati zbirki z evropskih prvenstev nima niti ene s svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. Brez nje pa si v prvih letih uspehov enostavno nismo zamišljali pogleda na zmagovalni oder. Že prvi dan, ko je stopila v areno prvenstev stare celine, se je vedelo, da je Slovenija znova na seznamu držav udeleženk z vsaj eno medaljo.

Tina Trstenjak in Ana Velenšek sta skorajda vrstnici in prepričan sem, da bosta tudi med potnicami na naslednje igre, ki jih bo gostila dežela, kjer se je judo rodil. Profesor Kano je že tedaj zapisal pravila, ki jih judoke, kot pravijo judoistom, po svetu spoštujejo na vsakem koraku in ne le v vadbenih dvoranah ali na tekmovališčih. Ko se odločiš, da boš judoist, enostavno sprejmeš tudi ta pravila igre.

Ko bo judo del olimpijskega programa v Tokiu, bo to podobno, kot je bil namizni tenis na Kitajskem. Čeprav tudi na Daljnem vzhodu vsakodnevne novotarije posegajo v življenje ljudi, pa sta omenjeni disciplini še vedno kultni vsaka v svojem okolju. Običajno je Marjan Fabjan takoj, ko je zaprl vrata dvorane na enih igrah, poudaril, da razmišlja že o naslednjih. Ob najinem sinočnjem pogovoru tega ni izpostavil, že zdaj pa ve, da bo podoba reprezentance nekoliko drugačna, kot je bila v Riu de Janeiru.

Kako močno ga cenijo Japonci, kaže tudi film, ki so ga nedavno posneli filmarji iz dežele vzhajajočega sonca. Čeprav bi zagotovo rad več časa preživel s svojim kratkohlačnikom, ki ga na Lopati spremlja povsod, kamor gre, pa sem prepričan, da je Marjan Fabjan po končani borbi Ane Velenšek svojo olimpijado že začel, ne glede na to, da bo tu olimpijski ogenj prižgan še do naslednje nedelje.

Dare Rupar, Športna zgodba, Val 202