Dresura ali “konjeniški balet” je sestavljen iz treh delov. V prvih dveh morata konj in jahač pokazati določene prvine, tretji del pa je prosta izbira (koreografija se izvaja ob glasbi). Pri preskakovanju ovir morajo tekmovalci preskočiti 15 različnih ovir, kaznujejo se skoki v napačnem vrstnem redu, podrte ovire in prekoračitev časa, določenega za nalogo.

Nevarno tridnevno tekmovanje
Najzahtevnejše in najnevarnejše je tridnevno tekmovanje, kjer morajo tekmovalci poleg dresure in preskakovanja ovir opraviti tudi z jahanjem čez drn in strn. Že večkrat se je zgodilo, da so se jahači pri nevarnih skokih ubili.

Prvič na igrah leta 1900
Konjeništvo je v zadnjih letih pri športnih navdušencih dvignilo veliko prahu. Mnogi se ne morejo sprijazniti, da je ta šport del olimpijskih iger, medtem ko formula ena in motociklizem nista. Po mnenju številnih je konj podoben "stroj" za doseganje uspehov, kot sta pri dirkačih dirkalnik oziroma motor. Za druge je to šport, nad katerim se navdušuje predvsem elita in predstavlja zabavo za bogataše in snobe. Vseeno ne gre pozabiti, da je konjeništvo del olimpijskih iger postalo že leta 1900, od tedaj pa je izpustilo samo dvoje iger (III. in IV.).

Južnoameričani vse močnejši
V preteklosti so v tem športu prevladovali Evropejci, v zadnjem času pa postajajo vse boljši tudi Južnoameričani. "To je zdaj že popolnoma običajno. Raven v tem športu se je močno dvignila, na južnoameriške tekmovalce je treba računati tudi v prihodnje," je povedala Sabrina Ibanez, sekretarka Mednarodne konjeniške zveze (FEI).