Sinhrono plavanje je eden od le dveh olimpijskih športov, kjer tekmujejo le dekleta. Izredna gibčnost, usklajenost in gracioznost so glavni poudarki te olimpijske discipline, ki je na sporedu olimpijskih iger od Los Angelesa leta 1984. Tekmovalke morajo tako biti izredno telesno močne, vzdržljive in morajo odlično nadzorovati tudi dihanje. Velik vpliv na končno oceno ima seveda tudi umetniški vtis.

Rusinje celo nedosegljive za medije
Od leta 2000 sta na sporedu le programa v duetih in ekipno. Rusinje so slavile v obeh disciplinah tako v Sydneyju, v Atenah, v Pekingu in tudi v Londonu. Nazadnje zahvaljujoč briljantnemu dvojcu Natalije Iščenko in Svetlane Romašine, ki ju ima mednarodna plavalna zveza za dve izmed najboljših v zgodovini. Rusinje, prepoznavne po svoji delovni etiki in tehničnih podrobnostih, se na nastop celo tako zavzeto pripravljajo, da so nedosegljive za medije. Rusija je zadnji SP na domačih tleh končala s kar osmimi zlatimi medaljami od mogočih devetih, leta 2013 pa so v Barceloni postale prvakinje v vseh sedmih disciplinah.

Romašina: Drugi nas kopirajo
Rusija, ki je od Sydneyja naprej vztrajno rušila prevlado do tedaj vodilnih ZDA in Kanade, svoje olimpijske nastope skrbno varuje pred zvedavimi pogledi, pred igrami jih demonstrirajo le enkrat, pa še to za zaprtimi vrati. "Takoj, ko odplešemo svoje nastope, se določeni elementi kopirajo," poudarja Romašina. Za vrh se utegnejo potegovati še Ukrajina, Japonska in Kitajska.

Pari v predtekmovanju izvedejo po dve točki, eno v obveznem in eno v prostem progremu. Skupni seštevek določi 12 finalistov, ki nato v finalu nastopijo le v prostem programu. Zmagovalca določi skupen seštevek točk. Ekipno vsaka od držav udeleženk neposredno nastopi v finalu z dvema točkama, skupni seštevek določi zmagovalca.