Pred dobrim letom je bil projekt Rio, v okviru katerega bi se na olimpijskih igrah kar najbolje promovirala tudi država Slovenija, zastavljen precej ambiciozno. Imeli smo željo postaviti slovensko hišo, a kaj hitro smo ugotovili, da bi bil pri več kot dveh milijonih evrov ta projekt predrag, pojasnjuje državni sekretar gospodarskega ministrstva Aleš Cantarutti.

Nato smo razmišljali o slovenski točki oz. lokalu na eni od plaž, ki bi nas stal okoli 200.000 evrov. A ko smo med slovensko poslovno javnostjo preverili zanimanje za brazilski trg, smo ugotovili, da bi bil tudi strošek lokala na plaži previsok v primerjavi s koristmi. Kljub temu smo se odločili za določene promocijske dejavnosti, saj priložnosti, kot so olimpijske igre, ne gre zamuditi, dodaja Cantarutti: "Zato je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prek agencije Spirit in Slovenske turistične organizacije (STO) olimpijskemu komiteju namenilo 40.000 evrov za promocijo slovenskega turizma in slovenskega gospodarskega potenciala med olimpijskimi igrami."

Razloge za to, da v gospodarstvu ni večjega zanimanja za Brazilijo, gre iskati predvsem v tem, da slovenska podjetja tri četrtine izdelkov izvozijo v Evropsko unijo in na bližnje trge, pojasnjuje direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS-ju Ante Milevoj. Brazilija pa je za zdaj zanimiva zlasti za IT-podjetja.

"To je priložnost in imamo že v nekaj primerih izvedbe konkretnih poslov. IT-panoga je že sedanjost in prihodnost sodelovanja med Brazilijo in Slovenijo," je povedal Milivoj.

Z Brazilijo sicer poslujejo tudi podjetja iz farmacevtske, energetske in avtomobilske dejavnosti. Slovenska podjetja so lani v Brazilijo izvozila za 40 milijonov evrov, uvozila pa za 170 milijonov evrov blaga in storitev.