Da ne gre zgolj za govorice, je v pogovoru za MMC potrdil Borut Mačkovšek, ki skupaj z rokometaši zapušča olimpijsko menzo v Parizu in se seli v Lille. "Govorice so bile resnične. Po mojem mnenju bi lahko za takšen športni dogodek, kjer so ljudje odvisni od prehrane, poskrbeli za višjo raven. Hkrati pa verjamem, da je težko nahraniti 15.000 ljudi vsak dan – trikrat na dan. Tako da moramo tudi malo razumeti njih," je ob obisku slovenske hiše za MMC poudaril Mačkovšek.

Rokometaši so se pred odhodom v Lille oglasili v parku La Villette in se okrepčali ob hrani, ki jo od odprtja pripravljajo kuharski mojstri iz gostinstva Jezeršek. "Verjetno sta tu dva svetova – športniki bivajo v olimpijski vasi, mi pa skrbimo za kulinariko v slovenski hiši v Parizu, kar pomeni, da mi nismo odgovorni za prehrano športnikov. Kar sem izvedel od naše ekipe, pa je, da športniki zelo radi pridejo v slovensko hišo, ker se je med njimi razvedelo, da se tu zelo dobro je. Na to sem izredno ponosen in vesel, da nam je sredi svetovne prestolnice kulinarike uspelo s slovenskimi živili in pijačami pripeljati neke okuse, ki ne navdušujejo samo Slovencev. Smo pa na koncu Slovenci verjetno najbolj kritični do naših okusov, in če jih mi znamo pohvaliti, verjamem, da tudi drugi obiskovalci to prepoznajo," je v pogovoru za MMC poudaril Luka Jezeršek.

Na zahtevo Olimpijskega komiteja so se morali prehranski strokovnjaki v olimpijski vasi prilagoditi zahtevam o lokalnem izvoru hrane, ki mora biti pretežno rastlinskega izvora in usmerjena v zmanjšanje količine odpadne hrane. Organizatorji so v ospredje postavili spodbujanje uživanja zdrave hrane in med drugim športnikom odvzeli možnost, da ob večerji zaužijejo rezine avokada, saj sadež za rast potrebuje veliko vode in njihov uvoz povečuje ogljični odtis, ali da ob kosilu ugriznejo v ocvrt krompirček. "Cvrtje krompirčka je preveč tvegano zaradi požarne ogroženosti," je za New York Times pred igrami povedal eden izmed kuharjev v olimpijski kuhinji Charles Guilloy.

Hitra hrana črtana z menija
Kralj šprinta Usain Bolt bi zelo verjetno ostajal lačen v olimpijski vasi. Spomnimo, da je Jamajčan v svoji avtobiografiji z naslovom The Fastest Man Alive razkril, da je na igrah v Pekingu leta 2008 živel le od piščančjih medaljonov. "To je bila edina hrana, za katero sem vedel, da ne bo vplivala na moj želodec. Ko sem prispel v olimpijsko vas, sem poskusil lokalno kitajsko jed, ki ni bila podobna tistim, ki jih jemo na Zahodu, in moje telo ni dobro reagiralo," se je spominjal Bolt.

Nov pristop organizatorjev, da iz menijev čim bolj črtajo hitro hrano, sovpada tudi s koncem sponzorske pogodbe s svetovno znano verigo restavracij s hitro hrano, podjetjem McDonald's, ki se je končala pred začetkom iger v Tokiu. Ameriška veriga s hitro hrano je bila z igrami povezana 41 let in je prispevala približno milijardo ameriških dolarjev v vsakem štiriletnem ciklu, preden je bila sponzorska pogodba prekinjena leta 2017. Hamburgerji in hot dogi vseeno niso prepovedani – le bolj zdravi so in lokalno pridelani. "Meniji so bili sestavljeni v sodelovanju s športnimi nutricionisti, zato gre za zelo vrhunsko kulinariko, ki še vedno upošteva, kaj športniki dejansko potrebujejo," je pred igrami za francoski L'Equipe poudaril vodja kuhinje v olimpijski vasi Philipp Wurz.

Sorodna novica Glavna ljubezenska zgodba v olimpijski vasi: norveški plavalec in čokoladni mafini

Zajtrka šampionov v olimpijski vasi ni
Športniki so se v preteklih dneh pritoževali nad pomanjkanjem jajc, ki so jih v prvih dneh iger za zajtrk delili v omejenih količinah. Enako je bilo z mesom na žaru in z določenimi živili, katerih osnova so ogljikovi hidrati. "Ogljikovi hidrati namreč predstavljajo primaren in najbolj ekonomičen vir energije. Odgovor o njihovi količini je sicer lahko večplasten, saj se športi med seboj razlikujejo glede na potrebe po energiji in s tem tudi po količini ogljikovih hidratov, ki lahko variira (približno) od polovice krožnika pa tja do celega krožnika ali celo več," je za MMC pojasnil dietetik Blaž Grmek.

V času tekmovanj, predvsem pri zelo intenzivnih športih, kot so na primer kolesarstvo, tek, veslanje, plavanje, rokomet itd., je treba v zadnjem obroku (ali obrokih) pred tekmovanjem po besedah Grmeka zmanjšati vnos vlaknin (npr. suho sadje, zelenjava, stročnice, polnovredni izdelki) in maščob, da bi se izognili morebitnim prebavnim težavam, ki so glede na pogoste psihološke pritiske zaradi samega tekmovanja lahko že same po sebi velika težava. "V splošnem bi si torej na krožniku želeli imeti konkretnejšo porcijo ogljikovih hidratov z manj vlakninami, kot na primer bele testenine, riž, kuskus ali kruh. Poleg učinkovitega polnjenja zalog energije dodamo tudi ogljikohidratna živila, ki vsebujejo fruktozo," je pojasnil Grmek in med živili naštel med, marmelado, sok, sveže sadje.

"Ker so beljakovine osnovni gradniki našega telesa za mišice in kosti, so obenem skupaj v kombinaciji z ogljikovimi hidrati ključne za učinkovito regeneracijo, zato poskrbimo, da na krožnik vključimo tudi kvaliteten vir beljakovin," je še dodal Grmek in ob tem naštel pusto meso ali mesne alternative, ribe, mlečne izdelke. Ob tem je poudaril tudi pomembnost hidriranosti športnika.

V iskanju prave formule
Grmek je opozoril, da je treba prehranske navade prilagajati individualno in upoštevati želje športnika: "Zunaj obdobja pred tekmovanjem pa je treba poskrbeti tudi za hranilnost obrokov, zato na športnikov krožnik vključimo tudi več zelenjave, stročnic, polnovrednih ogljikovih hidratov in kakovostnih maščob."

V praksi po besedah Grmeka zasledijo predvsem težave z nezadostnim energijskim vnosom, s katerim se pogosto srečujejo že v času priprave na velika tekmovanja. "Osnovni namen strokovnjaka za prehrano je torej športnika ustrezno energijsko podpreti, saj v nasprotnem primeru poleg neustrezne adaptacije na trening in regeneracije po njem lahko nastanejo resnejši zdravstveni zapleti. Na primer kronična utrujenost, slabokrvnost, izguba menstruacije ipd. Na tem mestu bi želel omeniti, da je optimalno zdravstveno stanje ključno za dolgoročen športni uspeh," je poudaril Grmek in opozoril, da je lahko težaven tudi prevelik vnos hrane zaradi pojavnosti nelagodja v prebavilih (npr. slabost, napenjanje). "Kar pa lahko z zgoraj omenjeno strategijo in ustrezno izvedenim 'treningom prebavil' v času pred tekmovanjem preprečimo ali omilimo," je še sklenil Grmek.

Nad jedilnico v Saint-Denisu se še naprej zgrinjajo črni oblaki – toda zgolj v metaforičnem smislu. Številni športniki in države iščejo alternative, kako naj v kulinarični prestolnici pridejo do polnovrednih obrokov. Na ulicah Pariza je osrednji slogan kruha in iger, medtem ko je v olimpijski vasi znova metaforično več iger kot kruha.