Prvi podpredsednik je Janez Sodržnik, drugi Tomaž Barada, tretji pa Enzo Smrekar. Prva dva sta že bila doslej podpredsednika, enega najboljših slovenskih športnikov v Zgodovini Iztoka Čopa, ki ni kandidiral v tem mandatu, pa je nasledil Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije.

Člani izvršnega odbora so Roman Dobnikar, Jošt Dolničar, Tomaž Grm, Andrej Ribič, Bojan Rotovnik, Miha Butara, Matej Erjavec, Stanko Glažar, Metod Ropret, Zoran Kačičnik, Sonja Poljšak, Branko Jeršin, Miran Kos, Miran Müllner, Tomislav Tiringer, Dejan Crnek, Damjan Lazar, Miroslav Cerar, Katja Koren Miklavec, Vojka Ravbar in Raša Sraka Vukovič.

V nadzornem odboru so Bogomir Vnučec, Marko Notar in Andraž Žuman, v disciplinski komisiji Matija Gradišnik, Marijan Kremžar in Mitja Slavinec, v volilni komisiji pa Ivo Čarman, Janez Ovsenik in Sašo Šindič.

Gabrovec je v predstavitvi delovanja do leta 2022 znova na kratko poudaril, da bodo prednostne naloge z državo povezane spremembe zakonodaje v korist športu. V programu dela je med drugim navedel ustanovitev Nacionalnega olimpijskega inštituta kot nadaljevanje in nadgradnjo najširše mogoče strokovne podpore tekmovalnemu športu. Pri tem je dodal, da bo OKS ob tem še naprej skrbel za pomoč vsem športnikom, od vrhunskih do rekreativnih, na drugi strani pa tudi za boj proti dopingu in drugim nepravilnostim v športu.

Prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja je v predstavitvi prednostnih nalog delovanja OKS-ja do leta 2022 navedel tudi prizadevanje za ponovno uvedbo športne vzgoje na slovenske fakultete in vključitev športnih pedagogov v prvih treh letih osnovnošolskega izobraževanja.
V pregledu preteklega dela je dejal, da so rezultati slovenskega športa na enaki ravni kot prej ali pa so se v nekaterih pogledih celo izboljšali. Med najvidnejšimi izpolnjenimi projekti v preteklem obdobju je navedel tudi ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno ogroženih okolij.

Po Gabrovčevih besedah so prek OKS-ja šport na lokalni in državni ravni zbližali, da ni več politike nasprotovanj ali primerjanja z vrhunskim športom, "ampak je prišlo do z zavedanja, da gre za enotno zgodbo v slovenskem športu, da ni druge formule kot povezovanje, in to bo izraženo tudi v delu naprej", je navedel Gabrovec.

Rekordni proračun, ki se bliža 10 milijonom
OKS je med drugim v prejšnjem štiriletnem mandatu imel tudi rekordne prihodke v zgodovini. Letos je bilo na voljo 9,54 milijona evrov, največ doslej. Lani je bil proračun težak 6,4 milijona evrov, leta 2016 6,98 milijona, 2015 5,8, leta 2014 pa šest milijonov, tudi v preteklosti pa so se zneski gibali v podobnih okvirih.

Poleg dodatnih sponzorskih virov in sredstev iz programov Mednarodnega olimpijskega komiteja bo iz blagajne Evropske unije za usposabljanje strokovnih delavcev in razvoj kadrov v športu dobil do leta 2022 dvanajst milijonov evrov.

Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji so po več olimpijskih igrah znova vzpostavili pravo slovensko olimpijsko hišo, ki jo je podprlo več kot 30 poslovnih partnerjev in je pritegnila okoli 3.000 gostov; podobna hiša bo tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.

Nedokončane stvari: Bežigrad, dopolnitev zakona o športu ...
"Nekaj stvari pa nismo naredili, tudi zato, ker ni bilo v naši moči ali pa nam je zmanjkalo časa. Predčasno se je denimo končal mandat prejšnje vlade in nekaterih že pripravljenih zadev nismo mogli izpeljati. Pri tem mislim na dopolnitve zakona o športu, da bi tudi mi, po zgledu gasilcev in Rdečega križa, dobili prek poštnih storitev dodatna sredstva za šport. Prav tako nismo povečali sredstev iz dohodnine posameznika za šport z 0,5 na odstotek. Saga o obnovi stadiona Bežigrad se vleče že več kot deset let, kar je slabo za naš celoten šport, državo in tudi mesto Ljubljana," je slabosti prejšnjega mandata strnil Gabrovec.