Gabrovec je nasledil Boruta Maroška, ki je bil začasni predsednik po lanski oktobrski skupščini, ko je ta razrešila Lovrencija Galufa. Njegov edini protikandidat Peter Sevnik je prejel vsega štiri glasove, skupaj pa se je na skupščini zbralo 88 od 138 članic zveze.

"Verjamem, da si spet lahko rečemo judo družina. Imam trenutek treme, saj sem prepričan, da današnji zbor ne bi bil potreben, če bi ta zveze delovala, kot je treba," je že pred izvolitvijo dejal Gabrovec in priznal, da je tudi sam jeseni storil napako, ki ni bila v prid razmeram na zvezi, kjer so se v zadnjih letih razmere zaostrile do vrelišča.

Gabrovec je ob tem spomnil na dobra tri desetletja slovenskega juda, ko je 23 klubov oralo ledino, ki je prišla z osamosvojitvenimi pravicami športa. "Večino dela so opravili klubi in večino bodo tudi zdaj. Verjamem, da bo naš šport spet spoštovan in si povrnil mesto v družbi, ki mu pripada. Prepričan sem, da se lahko poenotimo okrog vrednosti, ki jih judo združuje v lastnem okolju, v državi in širše. Strateški cilj bo tudi, da bodo del zveze samo aktivna okolja."

V ožjem vodstvu zveze bosta tudi podpredsednika Simon Mohorovič in Mitja Jenuš. A skupaj jih čaka mnogo dela. Najpomembnejše bo poenotenje klubov, ureditev članstva, pa tudi finančna sanacija zveze iz zadnjega obdobja. Za judoiste je razveseljivo, da so letos na državnem razpisu prejeli 108.000 evrov več kot lani, a v pisarni zveze vidijo dodatne rezerve pri kandidiranju za sredstva. "Na področju registriranih tekmovalcev imamo rezerve že zdaj," enega od kratkoročnih strateških ciljev še izpostavlja Gabrovec.

Za zvezo je pomembno, da bo imela tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu številčno zastopstvo. Nastop ima zagotovljena peterica judoistov, minimalne so možnosti za šesterico.