Tista stotinka sekunde na 100 metrov delfin še danes zbuja pomisleke in sproža polemike - kdo je bil zares hitrejši? Je imel Čavić preprosto slabši finiš, je bila na delu optična prevara, je odpovedala tehnologija ali imajo prav teoretiki zarot?

24-letni, v Kaliforniji rojeni srbski plavalec, mora danes, štiri mesece po igrah, še vedno odgovarjati na to vprašanje. In pa seveda, kaj je mislil s tisto majico Kosovo je Srbija, zaradi katere so ga lani diskvalificirali z evropskega prvenstva v Eindhovnu.

MMC je Čavića ujel na šprinterskem plavalnem spektaklu Ilirija Challenge v Tivoliju, kamor je Petru Mankoču uspelo privabiti tudi nekaj zvenečih imen iz sveta svetovnega plavanja, največja zvezda pa je bil nedvomno srbski as, dobitnik šestih naslovov evropskega prvaka, ki si za vrhunec kariere šteje prav tisto "skoraj" zlato iz Pekinga.

Začniva s klasičnim vprašanjem: tista stotinka na olimpijskih igrah ... Srbski mediji so takrat pisali o veliki prevari, vi ste rekli, da ste iskreno zadovoljni s srebrom. Kako zdaj, štiri mesece pozneje, gledate na tisti finiš: kot na nočno moro ali vztrajate pri sladkem spominu?
Ne, zares sem srečen. Nikdar pa se ne ve - tehnologija ni popolna. Uradna je zgodba, da sem se jaz prvi dotaknil stene, vendar da nisem prvi aktiviral plošče. To torej ni bilo odvisno od mene, ampak od tehnologije.

Ne verjamete v teorije zarot? Čas je takrat merila Omega, katere ambasador je prav Michael Phelps ...
(Daljši premor in vzdih). Tega ne morem veliko komentirati. Nikoli se ne ve. Moje mnenje je, da Omegi ni treba biti sponzor plavalcev - da nima z nami nič drugega skupnega, kot da nas meri. Njim ni treba sponzorirati določenega plavalca. A to je samo moje osebno mnenje. Kaj pa je bilo tisto na olimpijskih, ... kdo ve? Ne vem. V preteklosti se je nekaj podobnega že zgodilo - na olimpijskih igrah leta 2000 so Anthonyju Ervinu in Garyju Hallu podelili zlato medaljo za 50 metrov kravl, a po dnevu, dveh so gledali posnetke te tekme in izkazalo se je, da se je Ervin pravzaprav dotaknil stene prvi, pri tem pa ni aktiviral plošče prvi. Enaka zgodba. Tako da je tehnologija daleč od popolne, toda s tem, kar danes imamo, se moramo zadovoljiti, ker je to edino, kar imamo.

Kakšno pa je sicer vaše mnenje o Phelpsu kot človeku, kakšen odnos imata?
Ne poznam ga kot človeka. Vse življenje sem bil v Kaliforniji, on pa v Baltimoru. Zadnje leto dni je bil on v Michiganu, jaz pa na Floridi, tako da ne vem, kakšen je kot človek, toda kot športnik je čisti genij.

Rojeni ste v Kaliforniji, imate dvojno državljanstvo (srbsko in ameriško, op. a.), veliko časa zadnji dve leti preživite tudi na Floridi. Ste kdaj razmišljali, da bi tekmovali za ZDA?
O tem sem razmišljal pred nekaj leti, ko sem bil mlajši, toda po eni strani rad plavam za Srbijo, ker to vpliva na naše plavanje - izboljšuje plavanje v Srbiji. Meni je zelo pri srcu, da plavam za svojo državo in za državo svojih staršev. Še vedno imam možnost, da bi plaval za ZDA, a mi ne pade na pamet.

Kaj je na ameriškem sistemu plavanja, na njihovih treningih tako posebnega, da proizvaja same vrhunske plavalce?
Pa, težava z Evropo je, da imamo staro šolo plavanja - rusko šolo. Kar reče trener, to obvelja. V ZDA pa imam pravico vprašati trenerja, zakaj delamo to, kar delamo. Če trener nima odgovora, potem ne želim opraviti tega treninga, saj name ni naredil vtisa, da stvar obvlada. Plavalni treningi morajo prerasti v znanost, učno uro - če ni znanosti, potem je to bolj slab trening.

Znani ste kot športnik, ki je zelo ponosen na svoj izvor, in ob vsaki priložnosti izražate naklonjenost Srbiji. Kljub temu ste pred dvema dnevoma, po evropskem prvenstvu na Reki, izrekli kar nekaj ostrih besed o srbski plavalni zvezi - ne le, da so razmere za trening v Srbiji obupne, ampak tudi, da vam država še ni izplačala obljubljenega denarja za osvojene medalje z OI-ja in EP-ja. Je to zdaj urejeno?
Srbsko ministrstvo za šport nima zveze z mojo kariero, oni vsako leto vnaprej dajo v zakon, da če osvojiš medaljo, dobiš toliko denarja. To ni nič novega, po vsaki medalji je znano, koliko dobiš. Oni so mi bili dolžni okoli 90.000 evrov (Čaviću so ta denar v torek le nakazali, op. a.) - to je vse skupaj iz zadnjih dveh let, z medaljami z evropskega prvenstva vred. Meni to sicer ni problem, bolj me moti to, da se ministrstvo hvali, da so meni dali denar. Srbija meni ni dala ničesar. Jaz sem to zaslužil, in to je bilo po zakonu. Če pa mi mislijo dati neko podporo, potem naj mi jo dajo, ne pa da se potem hvalijo, da so mi nekaj podarili, če pa to ni darilo.

Kateri je vaš pravi jaz? Na eni strani imamo Čavića v majici Kosovo je Srbija, čeprav ste točno poznali pravila, po drugi strani se v vaših izjavah vidi, da ne želite biti konfliktni (častno ste sprejeli poraz proti Phelpsu, niste glasno protestirali, ko so na EP-ju na Reki skrajšali srbsko himno ...).
No, mislim, da je to zadnje bedarija. Bedarija, ker so vsem spustili himno tistih 50 sekund. Morda se je v Srbiji nekaterim zdelo, da je to zaradi Hrvatov, ampak to ni imelo zveze. Tudi Francozom in Italijanom so himno spustili za 50 sekund. To je tako in enostavno ni problem. Kar se pa tiče majice, to je moja stvar, to sem jaz naredil za svoje kolege v znak podpore. Za Michaela Phelpsa in tisti prihod v cilj pa ne morem nič reči. Kar je bilo, je bilo, tega se ne da spremeniti. A tudi v tem imam uteho: če že ne morem biti olimpijski in svetovni prvak, je lepo, da ves svet misli, da sem bil jaz prvi.

Kaj menite o ideji, da bi se vrnile stare kopalke - enak material za vse?
Mislim, da je težko, da bi se to zgodilo. Meni so všeč kopalke, ki jih imamo zdaj - oz. tiste iz lanske sezone. Letos so že precej pretiravali z novimi modeli. Ne vem, kar se tiče Jacketa in Blue 70, to niso kopalke - to je za triatlon. Ni mi všeč, ker ni fer - zares ni za ta šport. Ampak, dobro, bomo videli, kaj se bo zgodilo na sestanku Fine februarja.

Še zadnje vprašanje: kam greste radi na dopust - nekam na morje ali nekam daleč stran od vode?
Obožujem džungle. Vse, kar je drugače. Vse življenje sem na obali, v Kaliforniji, letos sem bil na Floridi, tako da sem vse življenje na morju, okoli vode. Moje sanje so, da obiščem Tajsko, da vidim tiste njihove džungle - nekaj povsem drugačnega, to me najbolj sprošča.