Petkovšek je prejšnjo nedeljo v Parizu spet zmagal na tekmi svetovnega pokala in dokazal, da mu leta ne morejo do živega. Že 15 let je v vrhu svetovne gimnastike. Osvojil je vse, razen olimpijske medalje, vendar se utegne zgoditi, da bo novo priložnost dobil naslednje leto v Londonu.

Lepo vas je bilo spet videti na 1. mestu tekme svetovnega pokala. Kljub 34 letom. Od kje ta zmagovita moč?
Imam ogromno volje, dobil sem nov zagon ob gledanju mlajših tekmovalcev, Saše Bertonclja, Roka Klavore. Hrbet je v precej boljšem stanju, kot je bil, čeprav - nikoli ne veš, kdaj te bo spet uščipnilo. Že od jeseni je stanje dobro, nikdar me ni tako bolelo, da ne bi mogel trenirati. Za razliko od kolega Aljaža Pegana, ki trikrat na teden pride v našo telovadnico in skupaj delamo vaje za moč. Njegov hrbet je v slabšem stanju, zato je Aljaž precej pesimističen. Ve, da ga bo slej ko prej spet uščipnilo.

Vam je tudi hči dala novo energijo?
Tudi - rad rečem, da končno vem, za koga se trudim. No, gimnastika je moje veselje že v štartu, s hčerko je prišel le še dodaten zagon.

Je Gaja že naredil kakšen preval? Bo dobra telovadka?
Samo kotali se. S trebuha na hrbet in obratno. Zelo kompaktna je. Ima moč, po mamici (ritmična gimnastičarka Mojca Rode) in meni. Za zdaj sicer še nihče od naju ne ve, ali bi jo dal v najin šport, ker je krut in težak.

Naslednji konec tedna boste spet v igri za medaljo evropskega prvenstva. Ste optimist?
Sem. Vem, da sem na papirju prvi favorit in da se bom s Francozom in Grkom boril za zlato medaljo. Če vsi vse elemente naredimo dobro, bo v boju za zlato za odtenek prevladala moja večja eleganca, kajti vaje imamo vsi približno enako težke. V Parizu sem z zmago sicer ustvaril še dodaten pritisk, ampak sem dovolj izkušen in me to ne sme zlomiti. Čeprav - v gimnastiki je vse mogoče, že v kvalifikacijah lahko narediš smešno napako in je vsega konec.

Že dlje časa izvajate isto vajo, pa ste še vedno med najboljšimi. Kako to, mar konkurenti vaje ne znajo posnemati?
To vajo, s katero sem zmagal na svetovnem pokalu v Parizu, sem to sezono delal v Cottbusu, prej pa pred dvema letoma na evropskem prvenstvu v Parizu. Čeprav gre za isto vajo, sem redkokdaj tako dobro pripravljen, da jo lahko lepo izvajam. Za konkurenco je ta vaja tudi brez enega toča, s kakršno sem zmagal jeseni na treh tekmah svetovnega pokala, težka za kopiranje. Elementi so sicer enostavni, toda vse povezati v celoto je težko.

S peto zlato medaljo evropskega prvenstva bi postavili izjemen mejnik ...
Če bi spet zmagal, me Yann Coucherat ne bo mogel več ujeti. On je referenca, zadnjih deset let je veliki tekmec, ima dve zlati medalji na bradlji.

Čeprav sta velika konkurenta, je vseeno opaziti nekakšno prijateljstvo med vama, sploh po tisti tekmi v Cottbusu ...
Takrat sem dobil tudi nagrado za "fair play". V Cottbusu sva z mojim trenerjem na tekmi svetovnega pokala želela, da Coucheratu zvišajo oceno, s čimer bi lahko zmagal. Teden pozneje je na evropskem prvenstvu res zmagal in izkazalo se je, da je bil v tistem trenutku boljši.

Se vam zdi, da je gimnastika šport, kjer je več prijateljstva kot drugod?
Morda res. Vsak ceni vsakogar. Občudujemo, kadar nekdo naredi lep element. Zaploskamo mu, medtem ko čakamo na svoj nastop. Res enkratno. Nimamo težav s tem, da ne bi znali ceniti koga, ki naredi vajo bolje. Vemo, koliko truda je vloženega v delo.

Tudi s Kitajci, ki prevladujejo v gimnastiki, ni nobenih težav?
Kje pa. Tako so prijazni in neškodljivi ... Res, ne moreš, da jih ne bi imel rad. Z veseljem jih pozdraviš, se malo pošališ ... Objamemo se, ko se vidimo.

Ker se vam leta še nič ne poznajo, nas zanima, ali razmišljate o olimpijskih igrah v Londonu 2012?
Niti ne, čeprav zdaj vidim, da imam več možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu, kot je kazalo lani jeseni. Rekel bi, da imam 10 ali 20 odstotkov možnosti za medaljo, to pa je dovolj, da se mi splača trenirati še dve orodji v upanju, da dobim kolajno in poskusim na olimpijskih igrah.

Lahko podrobneje razložite, kako se kvalificirati na olimpijske igre?
Nova pravila pravijo, da moraš biti na svetovnem prvenstvu med dobitniki medalj, poleg tega pa je treba solidno odtelovaditi še vajo na dveh orodjih. Doseči moraš 85 odstotkov povprečne ocene na tistem orodju na svetovnem prvenstvu. To pomeni, da mora biti vaja še vedno lepo izvedena. Za nas, starejše tekmovalce, ki dolgo nismo trenirali na drugih orodjih, je to še vedno velik zalogaj in tudi zdravstveno tveganje. Lahko se potrga kakšna mišica! Če bom videl, da bodo težave, se raje odrečem krogom, samo da ramena ostanejo zdrava za nadaljevanje kariere na bradlji.

Ali tudi Sašo Bertoncelj, ki blesti na konju z ročaji, razmišlja podobno?
Tudi. Sašo bo poskusil na parterju in preskoku, vendar ne za vsako ceno.

Je nova gimnastična dvorana v Ljubljani še aktualna?
Še. Stvari je prevzel Edvard Kolar, ki organizacijsko vodi projekt, je pa tudi direktor gimnastične zveze. V dveh letih naj bi bila zgrajena. Ker sem sam gradil hišo, vem, da je težka naloga dobiti vse dokumente ...

Koliko ste v pretekli zimi porabili za ogrevanje v svoji energetski hiši?
48 evrov od oktobra do danes. Marca sem porabil samo tri evre. Za elektriko za toplotno črpalko. Ima svoj števec, dobro vem, koliko kilovatnih ur porabi.

Na svoji hiši imate integrirano sončno elektrarno, kajne?
Da, ta elektrarna proizvede dvakrat več elektrike, kot jo porabim. Proizvede jo blizu 8.000 kilovatnih ur, porabim do 4.000.

Potem ste nekakšen izvoznik električne energije?
Izvoznik v električno omrežje. Vsa elektrika gre v omrežje, jaz pa jo potem prodajam in kupujem. Vso proizvedeno elektriko moraš prodati, ker se splača. Država namreč dodeljuje subvencije za vsako prodano kilovatno uro. Elektriko lahko prodaš štirikrat dražje, kot jo kupuješ.

Se to pozna tudi na vašem bančnem računu?
Nisem bil investitor! Takšna elektrarna stane blizu 50 tisoč evrov. Dal sem le na uporabo streho, vse pa bo nekoč moje in takrat bom imel nekaj od tega. Po toliko in toliko letih, kot piše v pogodbi, se bo vse prepisalo name. Kdor je ekološko ozaveščen, se bo odločil za to investicijo, ki je primerljiva z bančno vlogo ali celo donosnejša. Zato pravim takole: če imaš preveč denarja, ga ne daš v banko, ampak na streho.