Oglas
Medijsko bi bilo plezanje odmevnejše, če bi bil to olimpijski šport. Imeli bi tudi odprte poti do pokroviteljev. Zdaj je žal tako, kot da nas skoraj ni, čeprav imamo Slovenci dobre rezultate.
Ptujčanka, ki bo čez nekaj dni dopolnila 22 let, je na težavnostni tekmi svetovnega pokala zmagala drugič v karieri. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja zmage ni pričakovala, do nje pa so jo ponesli tudi gledalci v dvorani na Zlatem polju.
Čestitke za zmago v Kranju! Ste jo dostojno proslavili?
Hvala! Po tekmi smo bili s pokrovitelji na večerji, potem je bila za vse tekmovalce zabava. V finalu je bila smer zelo zahtevna. Vam to ustreza?
Če se primerno pripravim, znam težke smeri zelo dobro odplezati. V Kranju je malo nižja stena in zato po navadi postavljena težka smer. Je pa tako, da tam, kjer sem jaz padla, so se največje težave šele začele!
Favoritinje, ki so se bojevale za skupno zmago, med njimi žal tudi Maja Vidmar, so plezale slabše od pričakovanj. Zakaj?
V igri je bila skupna zmaga v svetovnem pokalu in jih je malo zvilo. Po navadi plezajo bolj sproščeno, dinamično, tokrat so plezale bolj na moč.
Vas je prav sproščenost pripeljala do zmage ...
Res, hotela sem samo dobro odplezati. Začela sem bolj počasi in previdno, ko sem naredila prehod iz eno v drugo steno, pa sem se sprostila in suvereno nadaljevala.
Dodatna spodbuda so bili najbrž gledalci?
Fenomenalni so bili. Kar ponesejo te naprej, ko se držiš na kakem oprimku, kjer bi sicer po vseh pravilih moral odnehati.
Je še kje tako dobro ozračje?
Predvsem v Franciji znajo z glasbo in atraktivnimi napovedovalci narediti cel šov, na primer na mastersu v Serre Chevalieru. Tudi v Arcu so gledalci glasni in v nekaterih manjših dvoranah.
Kako se pripravljate na vstop v steno?
Nič posebnega ne počnem. Večina jih posluša glasbo in se odklopi v svoj svet, jaz ne. Glasba ni del mojega rituala.
Letos ste več plezali tudi na naravnih stenah. Kje ste bili?
V Turčiji in v Španiji, dvakrat po deset dni. To je še vedno malo v primerjavi s preostalimi plezalkami. Sem se pa navadila na skalo in dvignila raven plezanja. To pomaga tudi na umetni steni. Bolje se znajdeš, bolj tekoče lahko prebereš stene, posledično je manj napak in padcev.
Prihajate s Ptuja, kjer zaradi pokrajine ne bi ravno pričakovali, da se bo mladina odločala za plezanje ...
Plezaš lahko kjer koli, če imaš umetne stene. In nasprotno, lahko živiš sredi gora, pa če ni pravega kluba in pravega okolja, ne boš imel pravih možnost.
Kako se je torej vse skupaj začelo?
Ko sem bila stara deset let, je bila na Ptuju postavljena promocijska plezalna stena in sem se spoznala s tem športom. Pozanimala sem se, ali bodo potekali tudi treningi in sva s prijateljico začeli. No, tisto niso bili ravno pravi treningi, bolj tečaji.
Zdaj trenirate v Škofji Loki. So razmere dobre?
Glede na to, da Ljubljana nima ene konkretne stene, sem v Škofji Loki zelo zadovoljna. Iz Ljubljane se vsak dan vozim na treninge.
Vas zelo moti, ker plezanje ni olimpijski šport?
Niti ne, jaz pač to rada počnem. Gotovo pa bi bilo bolje, če bi bil. Medijsko bi bil odmevnejši, imeli bi odprte poti do pokroviteljev. Zdaj je žal tako, kot da nas skoraj ni, čeprav imamo dobre rezultate. Po vseh merilih si športno plezanje zasluži, da postane olimpijski šport. Konkurenca je velika, trenirati moramo vsaj toliko kot drugi.
Medijsko bi bilo plezanje odmevnejše, če bi bil to olimpijski šport. Imeli bi tudi odprte poti do pokroviteljev. Zdaj je žal tako, kot da nas skoraj ni, čeprav imamo Slovenci dobre rezultate.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje